Angleži nagradili jabolčni sok iz Savinjske doline

PODVIN PRI POLZELI – Kmetija Grčin stoji ob cesti v Podvinu ob vznožju Vinskega vrha (Vimperga) v Savinjski dolini. Že ime pove, da je območje tradicionalna vinogradniško-sadjarska lega. Dokaz za to so čez sto let stara Grčinova sadna drevesa, ki sestavljajo enega večjih in dobro ohranjenih visokodebelnih travniških sadovnjakov v tem koncu Slovenije.

Bobovec, carjevič, krivopecelj, ledrovke, kosmači..., cvetoči vrt starih sort, katerih goste krošnje segajo visoko pod nebo. Sladki plodovi pogosto niso na dosegu roke kot pri intenzivnih sadovnjakih sodobnih sort, drevesa pa zasajena v pravi sadovnjak. A zato je sok toliko slajši in neoporečen, saj Grčinova drevesa od svojega vznika niso doživela škropljenja s fitofarmacevtskimi sredstvi.

Proizvodnjo sokov so začeli v devetdesetih in do danes dobili kar nekaj nagrad za kakovost. Tudi letos med drugim veliko zlato medaljo na ocenjevanju v Gornji Radgoni v okviru kmetijskega sejma Agra, a največja je nedavno priletela iz Londona.

Nagrajena mama in sine

Na vročo avgustovsko sredo je 37-letni gospodar Peter Čvan prejel uradno pismo, da so na največjem in najprestižnejšem ocenjevanju hrane in pijače na svetu prejeli nagrado great taste 2015 za sokove.

Kot nam je povedal Čvan in je moč razbrati iz uradnega poročila ocenjevanja, so bili Grčinovi sokovi izbrani med 10.000 vzorci in spadajo med 2900 najboljših nagrajenih kulinaričnih izdelkov na svetu.

»Poslali smo dva naša vzorca. Motni jabolčni sok mama in bio jabolčni sok sine. Oba sta prejela prestižno nagrado.«

Naj pojasnimo, da so si pri Grčinovih zamislili razvijati svojo znamko sokov po sistemu družine: mama jabolčnik, očka jabolčnik, sine jabolčnik.

»Motni jabolčni sok mama je osnova vsem drugim sokovom. Iz mame potem nastanejo preostali člani družine; bistri očka in sokovi z okusom: aronija, bezeg, ingver in malina.«

Povejmo še, da vzorce prehrambnih izdelkov, za katere je osnovni pogoj, da se dobijo na trgu – se pravi, ne moremo doma v kuhinji nečesa scmariti in poslati –, ocenjuje 16 svetovno priznanih kulinaričnih strokovnjakov, ki so razdeljeni v dve skupini. »Da izdelek dobi nagrado, se morajo vsi strinjati, če je le eden proti, nagrade ni.« Peter Čvan je nagrajena vzorca sokov poslal na ocenjevanje pod imenom svojega podjetja Regija, d. o. o. Več o tekmovanju in ocenjevanju na http://gff.co.uk in http://greattasteawards.co.uk/. Sokova s kmetije Grčin sta za zdaj edina slovenska izdelka z nagrado Great Taste.

S sokovi v obdobje cesarjev

Grčinovi imajo od 120 do 150 sadnih dreves, sadovnjak redno obnavljajo, številna med njimi dosegajo častitljivo starost 100 let in več.

»Naši predniki so pili tolkec, se pravi jabolčnik, pri delu v kamnolomu v lasti naše rodbine, iz katerega peska je posuta celotna trasa stare ceste iz Savinjske doline proti Ljubljani! Že v tistih časih s(m)o pridelali prek 15.000 litrov okusnega tolkeca,« se nasmeji Čvan. Na Grčinovi kmetiji so jabolčnik prešali že v obdobju cesarjev.

Danes v lastnem sadovnjaku pridelajo 40.000–50.000 litrov soka. Jabolka sami stisnejo in sok polnijo v steklenice v lastni polnilnici. Za liter porabijo približno 1,7 kg jabolk. Količina soka je še vedno premajhna za zgledno preživetje, saj je dodana vrednost sokov, čeprav ekoloških, nizka.

Za sok z okusom imajo nasajenih 1400 grmov aronije. »Bezeg pa nabiramo po okoliških gozdovih, cimet in klinčke dokupimo,« pravi Čvan in dodaja, da poskušajo proizvodnjo povečati.

Poleg jabolčnih sokov različnih okusov proizvedejo tudi nekaj jabolčnega kisa, ki ga ustvarijo brez dodanih acetatov, kar pomeni dolgotrajen proces.

Pridelava kisa se začne s skrbnim pranjem jabolk, ki jih nato stisnejo v matični sok, ta se nato ob primerni temperaturi z alkoholnim vrenjem počasi spreminja v pristni domači jabolčni kis. Polnilnica je velik strošek, prevelik za proizvodnjo soka iz domačega sadovnjaka, zato ponujajo tudi storitev polnjenja.

Prestižna nagrada iz Londona Grčinovi kmetiji ne bo povečala prodaje ali dvignila prodajne cene. Slovenski trg preprosto ni dovolj velik, da bi bil občutljiv za tovrstne dosežke. Si pa kmetija s tem utrjuje ime in pridobiva zaupanje, kar je pri nas verjetno edini marketing, na katerega se splača staviti.