MOTNIK – Sredi vasice Motnik na obrobju Tuhinjske doline stoji velika stanovanjska hiša, na njenih okenskih policah se bohotijo čudovite rdeče pelargonije. A v resnici objekt, ki sta ga v začetku osemdesetih kupila zakonca Semprimožnik, razpada. »Moja hiša dobesedno gnije. Gradbeni inšpektor, ki je bil nazadnje tukaj pred nekaj dnevi, je rekel, da je le še vprašanje časa, kdaj se nama bo vse skupaj sesulo na glavo,« v solzah pove Angela Semprimožnik.
Smrdljiva plesen
Ko vstopimo v hišo, takoj zaznamo neprijeten vonj. »Ja, v takšnem živiva. Zdaj si pa predstavljajte, kako mi je koga povabiti na obisk. Nekoč so mi vnučki rekli, da mi smrdi iz ust. To me je zelo prizadelo. Zobe si redno umivam, za higieno tudi skrbim. Ampak ta plesen se je zažrla že v čisto vse,« skrušeno nadaljuje. Iz predala potegne škatlo tablet Amoksiklav, močnih antibiotikov za zdravljenje okužb. »Vidite, tole moram jemati, vsak dan. Bronhitis imam, težko diham. Zdravnik mi je rekel, da to ni več normalno, naj že vendar nekako uredimo zadevo, saj z bivanjem v lastni hiši ogrožam svoje zdravje,« doda 64-letna upokojenka.
Angela in njen mož Ivan sta hišo v Motniku kupila pred 34 leti. Skupaj z otroki sta tam mirno živela do nesrečnega leta 1994, ko so obnavljali cesto, ki pelje mimo njunega doma. »Takrat so se pojavili prvi plesnivi madeži,« se spominja Semprimožnikova. Nadležne vlage se odtlej ne moreta znebiti, udarila je tudi pri sosedih, vendar v milejši obliki. Sprva na težave nista bila posebno pozorna, nekajkrat sta naročila čiščenje sten, stroške za pleskarja sta vselej krila sama. Šele čez deset let, 2004., ko so se jima začele pojavljati zdravstvene težave, sta pri Telekomu naročila preverbo telefonskega kabla. Takrat se je izkazalo, da je izvajalec pri obnovi zdrobil prepust pod cesto. Za povračila stroškov sta se tri leta pravdala, na koncu jima je uspelo, toda hiša se vlage še vedno ne more otresti.
Objekt se še naprej pogreza, od znotraj ga kazijo čedalje večje razpoke in plesen. »Ni važno, ali je poletje, zima, pomlad ali jesen – kuriti morava čez vse leto. Porabiva več kot 20 kubičnih metrov drv, če hočeva hišo za silo sušiti. Manj smradu je pozimi, ko pritisne mraz, poleti pa je tukaj neznosno, tudi mrčes se je razširil,« se potoži Angela.
Izstradala bi se
Večkrat sta naročila sodne izvedence, vse na lastne stroške, čeprav z bornima pokojninama – njun skupni mesečni dohodek znaša dobrih 800 evrov – že tako težko shajata. »Denarja za odvetnika nimava, a sva ga bila prisiljena najeti. Vsi prihranki so šli zanj in za sodne izvedence,« pojasni nesrečna upokojenka in doda, da sta doslej naročila štiri takšne izvedbe, vsaka je stala 800 evrov. »Zadolžena sem že na vseh koncih in krajih, denarja za položnice ni. Po hrano hodim na Karitas in Rdeči križ. Tudi na centru za socialno delo sem že bila, a so pomoč zavrnili, ker imam v lasti nekaj zemlje,« jo vnovič zalijejo solze.
Sodna cenilka in izvedenka gradbene stroke Karin Fincinger je leta 2011 ugotovila, da stanovanjska hiša Semprimožnikovih »po rekonstrukciji javne ceste zaradi neizvedenih ali nestrokovno izvedenih del predstavlja zbirni bazen za meteorno vodo«. Dodala je, da je za to zastajanje lahko kriva stara vaška vodovodna cev, s čimer se je strinjala tudi druga izvedenka Vida Medved. Več kot eno leto je trajalo, da so se Občina Kamnik, Komunalno podjetje Kamnik (KPK) in Krajevna skupnost Motnik zedinili, kdo bo nosilec stroškov za izkop sondažne jame. Šele konec leta 2012 je KPK le izvedla potrebna dela, a izkazalo se je, da je bila vodovodna cev suha, zatorej tudi ni mogla biti vzrok za zamakanje.
Angela je vztrajala, da se zadevi pride do dna. A po več kot desetletju bojev z birokratskimi mlini je obupana, saj so razmere v vlažni in plesnivi hiši iz dneva v dan manj vzdržne. »Saj nas še pridejo pogledat: tukaj so bili s komunale, občine, inšpekcije, toda nič se ne zgodi. Na kamniški komunali so nama rekli, naj greva na krajevno skupnost ali občino, tam trdijo, da nimajo ničesar s tem. Telekomovci so bili dvakrat tu in ugotovili, da se stanje ni izboljšalo, a da morajo to urediti komunalci. Od leta 2011 je bil obnovljen samo pločnik med hišo in cesto, pa še to so naredili šele, ko sem na občini zagrozila, da bom gladovno stavkala in poklicala novinarje,« meni Semprimožnikova.
Hiša pa še naprej dobesedno razpada. »Iz drenažne cevi mi v hišo curljajo fekalije, po domače drek,« se huduje Angela, ki je občino že zaprosila, naj ji na dvorišču postavijo vsaj kontejner, preden se ji dom res sesuje na glavo. »Če bo treba, bom šla v Kamnik in stradala toliko časa, dokler se stvar ne uredi. Jaz tako ne morem več živeti. Preprosto ne morem več!«
Odgovor občine Kamnik
»Aktivno se vključujemo v reševanje težav zakoncev Semprimožnik iz Motnika 24, saj želimo skupaj s pristojnimi službami (inšpekcijo, vzdrževalci cest, predstavniki komunalnih vodov, strokovnimi izvedenci, odvetniki in Centrom za socialno delo Kamnik) rešiti dolgoletni problem njune stanovanjske hiše ter jima omogočiti dostojne razmere za normalno življenje,« trdi vodja Oddelka za gospodarske javne službe na kamniški občini Matjaž Srša. »V zadnjih štirih letih je občinska uprava izvedla več skupnih sestankov in terenskih ogledov. Pregledali smo komunalne vode, izvedli sanacijo poškodb na meteorni kanalizaciji ter sanirali celoten pločnik ob objektu.« Po odločbi gradbenega inšpektorja, ki se je pri Semprimožnikovih oglasil to poletje, je občina naročila še izvedbo pregleda in popravila vseh odtokov iz revizijskih jaškov ter izdelavo rešetke za meteorno vodo. »K ugotavljanju vzrokov zamakanja objekta je treba pristopiti strokovno, predvsem pa skupaj z vsemi pristojnimi strokovnimi službami,« je še dodal Srša.
