KRANJ – Sredi marca so arheologi v gozdu nad vasjo Mače pri Preddvoru odkopali domnevni grob Rada in Ksenije Hribar, ki so ju januarja leta 1944 pregnali z gradu Strmol in ubili. Kot je zdaj potrdil nečak pokojnikov Peter Hribar, je analiza DNK inštituta za sodno medicino neizpodbitno potrdila, da so posmrtni ostanki pripadali Hribarjema.
»Trenutno potekajo še zadnji listinski postopki pri ustreznih državnih organih, da pridobimo uradne mrliške liste za oba. Kremiranje ostankov in nato intimni pogreb v najožjem družinskem krogu bo sledil enkrat v oktobru,« je povedal Peter Hribar. Zakonca Hribar bosta pokopana v družinski grobnici na ljubljanskih Žalah.
Sorodniki Hribarja, tega so po ustni obsodbi najverjetneje ubili krajevni člani VOS, so leta 2000 dosegli njegovo rehabilitacijo. Po dolgem iskanju so odkrili tudi mogoči grob zakoncev. Grobišče v gozdu nad Mačami, kjer naj bi bilo podobnih grobišč še več, je na podlagi pričevanja domačinov leta 2009 potrdila še sondaža. Peter Hribar je pozneje pridobil vsa potrebna dovoljenja za izkop posmrtnih ostankov, ki so ga arheologi pod vodstvom Draška Josipoviča sredi marca tudi opravili.
Med obiskovalci pogosto okupatorji
Industrialec, bančnik in zbiralec umetnin Rado Hribar iz znane ljubljanske družine je grad kupil leta 1936. Grad je, kot piše umetnostna zgodovinarka Nika Leben v delu Grad Strmol na Gorenjskem, ostal družabno središče tudi v prvih vojnih letih, ko so se med obiskovalce pogosto pomešali okupatorji. Znanstvo z njimi je bilo za Hribarja in njegovo ženo Ksenijo usodno, čeprav sta gmotno ves čas podpirala partizansko gibanje.
Kot je še pojasnil Peter Hribar, je VOS Hribarja obtoževal tudi belogardističnega in plavogardističnega simpatiziranja in predvsem sodelovanja z Angleži. »Za to trditev jamčim osebno, ker jo je izrekel ob najinem srečanju znani vodja krajevnega VOS Franc Štefe-Miško iz Šenčurja, ki je bil tedaj nesporno vodja krajevno pristojnega VOS in drugi ali tretji človek VOS za celotno Gorenjsko. Na moje vprašanje, ali se mu ne zdi, da so bili Angleži leta 1944 naši trdni zavezniki in je ta obtožba precej čudna, ni bilo odgovora,« je pojasnil Hribar.
»Jasno je, da je bilo treba najti opravičilo za vsako ceno! Mislim, da je tu resnica precej enostavna, le izreči jo je težko. O močnem podpiranju partizanske strani ni nobenega dvoma, ampak to sodelovanje ni bilo samo gmotno, ampak tudi na neki način obveščevalno, saj je z gradu prenekateri dragocen podatek odšel v partizane, da o osebnem angažmaju Rada, ki je reševal svoje ljudi, ne govorim. Vse je precej znano in dokumentirano,« je še povedal Hribar.
Literarizirano zgodbo je v romanu To noč sem jo videl, nagrajenem s kresnikom, podal pisatelj Drago Jančar.
