Ana in Stanko iz megle pod vlak

PRISTAVA – Megleno septembrsko jutro je na nezavarovanem železniškem prehodu nedaleč od Pristave pri Podčetrtku v hipu vzelo dve življenji. Upokojena zakonca, 65-letni Stanko in 63-letna Ana Mecilovšek, sta se iz svojega vikenda, kjer sta sicer tudi živela, navsezgodaj zjutraj odpravila do sina, ki sta mu želela pomagati pri opravilih v gozdu, a do njega na žalost nikoli nista prišla. Na železniškem prehodu, zavarovanim le z andrejevim križem, do katerega vlak pripelje iz nepreglednega ovinka, se je zjutraj bohotila megla, a po naših informacijah je bila vidljivost okoli 300 spodobnih metrov. Ob prehodu je nameščeno ogledalo, ki pa je bilo zaradi megle popolnoma zaroseno. Ko sta bila zakonca Mecilovšek na sredini tirov, za volanom je bila Ana, je vanju trčil prazen potniški vlak. Ta je kljub zaviranju avtomobil kot škatlico iz kartona porival še več kot 200 metrov in ga zmečkal, preden je strojevodji uspelo ustaviti.

Nesreča se je zgodila kljub temu, da je Ana, ki je vozila majhnega rdečega forda fiesto, prehod zelo dobro poznala, saj se je rodila nedaleč stran in ga je prečkala že nekaj tisočkrat, včeraj zjutraj žal zadnjič.

Grozljivi prizori

Prvi je na kraj nesreče prišel najbližji sosed in gasilec Sandi Gobec, ki ga je strašanski pok vrgel iz postelje. »Takoj sem letel pogledat. Ko sem videl, da je bila nesreča, sem se hitro oblekel in odhitel do železniške proge. Sprevodnik, ki je bil vidno v šoku, je že klical na 112. Takoj smo videli, da jima ni bilo pomoči,« je za Slovenske novice povedal Sandi.

»Na vlaku ni bilo nobenega potnika, temveč le strojevodja in sprevodnik. Bila sta kar v šoku. Ženska je imela roko in glavo čez okno. Del obraza ji je odtrgalo stran, videlo se je le lasišče, izgledalo je grozno,« je dodal. Po besedah Sandija Gobca je moškega tako rekoč obglavilo, saj je bil edini stik med glavo in trupom koža na zatilju. Ko je preiskovalni sodnik končal ogled, so lahko gasilci iznakaženi trupli izrezali iz zverižene pločevine.

Sin se počuti krivega

Sin Srečko Mecilovšek je bil v času nesreče že v svoji službi, ki se začne ob šestih zjutraj. Nesreča se je zgodila dobrih 10 minut pozneje, Srečko pa je za tragično smrt staršev izvedel čez poldrugo uro.

»Za nesrečo sem izvedel komaj petnajst minut do osmih. Poklicala me ni policija, temveč so drugi, ki me poznajo, poklicali v službo. Pride šef do mene, popolnoma poklapan, in mi reče, da mi mora nekaj povedati,« se spominja Srečko, ki je ostal brez staršev.

»Kaj je narobe?« je vprašal zaskrbljeno.

»Nesreča je bila. Ata in mama sta pod cugom,« mu je odgovoril šef.

Srečko sprva sploh ni verjel njegovih besedam, zato je poklical na policijsko postajo Šmarje pri Jelšah, kjer so mu potrdili tragično vest. »Tako mi je hudo, pa oba naenkrat. Mati božja. To je katastrofa!« je le par ur po nesreči pretreseno povedal.

Užaloščeni Srečko je pozneje od brata izvedel, da so bili starši na poti k njemu. »Preden sta odšla od doma, sta se po telefonu še slišala z bratom, ki se zdaj po Srečkovih besedah počuti delno krivega. »Nisi ti nič kriv, lahko bi šla tudi k zdravniku, pa bi se zgodila nesreča, saj sta polnoletna,« mu je odgovoril Srečko, ki, kot pravi sam, še vedno sploh ni dojel, da njegovih staršev, dragih Ane in Stanka, ni več.