Minuli teden so največ težav povzročila neurja na Štajerskem in Koroškem, nekaj pa tudi v osrednji Sloveniji in v Pomurju. Toča poškoduje in zmanjša listno maso, povzroči ranice in zmanjša pretok asimilatov.
Napoved Po deževnem vikendu je dež ponehal in sledi teden dni suhega vremena. Jutra bodo sveža, dnevi pa postopno spet vse toplejši. V sredo in četrtek bo pretežno jasno. Zjutraj bo sveže, ponekod tudi megleno. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Od 25. do 30. avgusta Nad Alpami ter nad zahodno in srednjo Evropo bo ustaljeno območje visokega zračnega tlaka, nad naše kraje bo dotekal toplejši in razmeroma suh zrak. V ponedeljek bo anticiklon slabel, Alpe bo od zahoda dosegla vremenska fronta. Ali bo v torek prešla Slovenijo ali se bo pomikala severno od Alp, še ni gotovo. Od srede do ponedeljka kaže na ustaljeno sončno vreme. Jutra bodo razmeroma sveža in ponekod meglena, najvišje dnevne temperature se bodo proti koncu tedna približale 30 stopinjam C. V ponedeljek popoldne bodo možne posamezne nevihte. Vremenska napoved za torek pa je še vprašljiva. |
Vinogradniki morajo po toči čim hitreje zaščititi vinograd pred rastlinskimi boleznimi. Poškropiti jih je treba z enim od bakrovih pripravkov, ki jim je priporočljivo dodati foliarna gnojila.
Toča prizadela koruzo in krompir
V tem času so koruzni posevki v fazi dozorevanja. Koruza, ki ji je toča uničila liste, poškodovani pa so tudi storži, se pokrmi živalim ali silira. Manj poškodovana bo še dozorela, zato se pred siliranjem počaka, da dobi še kaj hranil. Pri poškodovani koruzi obstaja velika nevarnost nastanka plesni. Če je v fazi voščene zrelosti in če je poškodovanih od 50 do 70 odstotkov listne površine, lahko po ocenah iz literature (USDA) pričakujemo od 7- do 15-odstotno zmanjšanje pridelka. Če pa je poškodovanost večja, je lahko pridelek zmanjšan tudi za več kot 20 odstotkov.
Krompirjeve rastline, ki jih je toča močno poškodovala, odstranimo in izkopljemo gomolje. Pri manj poškodovanih posevkih je priporočljiva uporaba listnih gnojil, ki pomagajo rastlinam v stresnih razmerah.
Pri zelenjavi je treba polomljene ali poškodovane dele rastlin odstraniti in uničiti, da preprečimo širjenje in pojav bolezni. Na domačem zelenjavnem vrtu ni priporočljivo uporabljati fitofarmacevtskih sredstev.
Namesto njih uporabimo pripravke, narejene iz alg, oziroma takšne, ki vsebujejo aminokisline. Uporabimo jih še vsaj enkrat po enem tednu, a čim prej po nastanku škode, seveda pa moramo najprej odstraniti vse poškodovane dele. Ne preveč poškodovano solato kar najhitreje porabimo.
Če poškodbe niso prehude, zelenjavo, npr. peteršilj, blitvo, porežemo, tla pa prerahljamo. Podobno velja za plodovke in kapusnice.
Kako kaže pridelku koruze
Za letošnje leto v Evropi je značilno, da so obeti za pridelek koruze za zrnje najboljši v Belgiji, Estoniji, na Danskem in Nizozemskem ter tudi v delu jugovzhodne Evrope. Blizu povprečnih vrednosti so tudi pridelki v osrednji in zahodni Evropi. Po poročilu Skupnega evropskega raziskovalnega centra (JRC) so letošnji obeti za pridelek koruze v Evropi okoli 7,4 t/ha, kar je nad povprečjem zadnjih petih let (+7,1 odstotka) in 17,8 odstotka bolje kot lani. V Sloveniji se glede na evropsko povprečje obeta nekoliko večji povprečni pridelek (8,7 t/ha), kar je 2,3 odstotka manj kot lani in 11,4 odstotka več kot v petletnem povprečju.
Ajdina medičina
Ajda se znova pojavlja na slovenskih poljih. Je žužkocvetka, za njeno opraševanje so še posebno pomembne čebele. Spada v družino dresnovk. Je neprezimna rastlina. Ni zahtevna poljščina, je pa občutljiva za nizke temperature zraka. Lahko jo sejemo kot glavni ali strniščni posevek.
Setev ajde kot glavnega posevka se še posebno priporoča za območja, ki jih pogosto prizadene suša. Kot glavni posevek jo sejemo od začetka do konca maja. Strniščno sejemo po spravilu glavnega posevka.
Najboljše pridelovalne rezultate dosežemo, če jo sejemo po izkopu zgodnjega krompirja, žetvi oljne ogrščice ali ozimnega ječmena.
Čas setve je odvisen od kraja pa tudi od sorte. Zacveti v tretji dekadi avgusta, torej v obdobju, ko se poletne temperature nižajo, ko je znova več padavin in ko se zjutraj pojavijo prve meglice, ki pozitivno vplivajo na visoko relativno zračno vlago. Več kot 80-odstotna relativna zračna vlaga pri ajdi občutno pospeši izločanje medičine.
Spada med tako imenovane ugodilke v kolobarju. Slaba stran strniščne setve je suša v avgustu, saj ima ajda kar velike potrebe po zračni in talni vlagi, posebno v času cvetenja, oploditve in polnjenja zrnja. Pomanjkanje vlage v tem obdobju zmanjša število oplojenih cvetov in zrna se slabše polnijo.
Ajda dozoreva neenakomerno
Žetev začnemo, ko je 80 do 90 % semen porjavelih. Ajdo najpogosteje žanjemo z žitnimi kombajni. Žetev opravljamo v suhem vremenu. Pogosto nastajajo težave zaradi pocvitanja (na socvetjih se ponovno začnejo odpirati posamezni cvetovi, ko je večina semen že zrela). To lahko povzroči, da so v času kombajniranja stebla in listi še zeleni in kombajn se pogosto maši.
Kaj postorimo avgusta
• Na prazne prostore na gredicah posejmo solato, rukolo in drugo zelenjavo.