LJUBLJANA – Dober mesec pred tragedijo v zahodnih Julijcih, ko sta aprila letos pod vrhom Viša usodno omahnila Igor Zlodej in njegova soplezalka, smo prav z njim, izjemnim gornikom in velikim ljubiteljem gora, razpredali o žalostnem dogajanju okoli Aljaževega stolpa. Po dolgih letih propadanja je prav takrat naš narodni simbol z odlokom vlade prvič v zgodovini dobil upravljavca, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Potezo vlade smo Slovenci sprejeli z mešanimi občutki, nekateri so v njej videli dolgo pričakovano rešitev za ubogi in zelo dotrajani stolp, drugi pa so bili manj zadovoljni. Člani Društva prijatelji Triglava (DPT), na primer, so se zbali, da bo državi tako končno le uspelo stolp lepo pospraviti v muzej, original pa zamenjati s kopijo.
Zlodejev scenarij
Od vseh članov DPT je bil najbolj zaskrbljen prav Igor Zlodej. »Da je stolp končno dobil upravljavca, načelno pozdravljam, saj je država do zdaj zelo slabo skrbela zanj. Vendar pa se bojim, da bo ZVKDS ocenil, da bo stolp v tako slabem stanju, da ga bo treba odpeljati v dolino. To bi lahko pomenilo tudi, da bi ga potem hoteli v dolini kar obdržati. Potem ko so to hoteli storiti leta 2009, je ta bojazen seveda povsem realna,« je opozoril in pri tem namignil na razvpito željo takratnega predsednika Planinske zveze Slovenije (PZS) Franca Ekarja, da bi pod pretvezo dotrajanosti originalen stolp prestavili v planinski muzej v Mojstrani, kjer bi zagotovo postal prava atrakcija, na vrh pa bi namestili kopijo. Zlodej je bil tudi prepričan, da stolp ne bi prenesel prevoza v dolino, kar bi bila seveda spet voda na mlin upravljavca, da bi ga potem še lažje obdržal v dolini.
Zamenjava na vrhu
Prav to, česar se je Igor Zlodej bal, se je zdaj zgodilo. Konservatorska stroka je na začetku poletja odločila, da je treba stolp odmontirati, odpeljati v dolino, ga temeljito obnoviti in potem pripeljati nazaj na vrh. Ob natančnem pregledu so strokovnjaki Restavratorskega centra ZVKDS namreč ugotovili, da poškodbe niso samo površinske, temveč tudi v konstrukciji, zaradi česar se je začel deformirati njegov osnovni volumen. To pomeni, da stolp ni več okrogel. Obnova bo potekala po končani poletni sezoni drugo leto, neuradno smo izvedeli, da naj bi v tem času na vrh Triglava pripeljali nadomestni stolp oziroma kopijo, ki je trenutno v planinskem muzeju v Mojstrani. Kdo ve, kaj bi na dogajanje porekel pokojni Igor Zlodej, morda bi v zagotovilih tako PZS kot ZVKDS, da je treba stolp čim dlje ohraniti tam, kjer je, kljub temu našel zrnca dvoma.
Zaskrbljena legenda
Do obnavljanja v dolini je prav tako zadržan legendarni član DPT, 81-letni Franjo Potočnik, ki je bil v času nastajanja tega članka že 1033-krat na vrhu Triglava. Že marca nam je povedal, da se mu ne zdi prav, da ljudje iz doline iz pisarn odločajo o usodi našega planinskega simbola, ob odločitvi teh strokovnjakov, da stolp odpeljejo v dolino, pa se je zelo čudil, da se ob vsej moderni tehnologiji stolpa ne bi dalo obnoviti kar na vrhu. »Imam občutek, kot da to zdaj počnejo zato, da bo potem, ko bo enkrat v dolini, lažje reči, da ne more več gor. Morda jim bo pa zdaj uspelo uresničiti prvotni namen, proti kateremu smo protestirali že pred leti, da ga dajo v muzej, in so javnost počasi pripravljali na to,« se še huduje Potočnik.
Franjo Potočnik, ki je bil še dan pred našim pogovorom na vrhu Triglava, nam je tudi potrdil, da stolp ni več popolnoma okrogel. »Včasih je imel štiri jeklenice, zdaj ima samo še tri in ga nekako zateguje, da ni več čisto okrogel.« |
