NA SODIŠČE

Ali Zalar ve, zakaj je v resnici odstopil Klemenčič?

Objavljeno 02. december 2013 10.48 | Posodobljeno 02. december 2013 10.48 | Piše: P. J.

Že od februarja na ustavnem sodišču premlevajo, ali je KPK pravilno tolmačil del zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in ali bi ga bilo treba delno razveljaviti.

Goran Klemenčič je v petek skupaj z Rokom Praprotnikom in Liljano Selinšek odstopil.

LJUBLJANA – »L. Selinšek (KPK): »Imamo preveč prava, ki se zlorablja, in ne vemo več, kaj prav.« Je odstop senata povezan z informacijo z Beethovnove?« je včeraj na twitterju komentiral bivši pravosodni minister v času Pahorjeve vlade Aleš Zalar. Na Beethovnovi je namreč ustavno sodišče, kjer že od februarja premlevajo, ali je zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je temelj KPK v nekaterih delih, treba razveljaviti ali ne. Pojavlja se vprašanje, ali je možno, da bodo nekateri odmevni primeri KPK padli ali pa se vsaj resno zamajali.

Se bodo primeri zamajali?

Pobudo za ustavno presojo je po januarskem poročilu KPK dal SDS, menda pa tudi upravno sodišče, kjer dela Zalarjev brat, ki naj bi bil skupaj z generalnim državnim tožilcem Zvonkom Fišerjem tudi v postopku pred KPK. V postopku naj bi se po poročanju Večera znašla zaradi imenovanja Zalarjevega državnega sekretarja za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva tik pred iztekom mandata Pahorjeve vlade. KPK naj bi Zalarju in Fišerju očital nepravilno imenovanje, ki ima znake koruptivnega ravnanja. Upravno in vrhovno sodišče pa naj bi se že leto dni ukvarjala s tem, ali je postopek pred KPK sploh zakonit. Preiskovalci KPK, ki so se obrnili na upravno sodišče, naj bi pripovedovali, da KPK z načinom, na kakršnega si razlaga zakon, krši pravico do obrambe, ravno to pa naj bi bila ena izmed osnov, na kateri bi lahko razvpiti primeri, v katerih so obravnavali Katarino Kresal, Zorana Jankovića, Janeza Janšo, Franca Kanglerja, Gordano Živčec Kalan, pa tudi Zalarja in Fišerja, padli oziroma se zamajali.

Če bi ustavno sodišče del zakona razveljavilo, bi lahko obveljalo tudi, da je KPK na nezakoniti osnovi rušil nosilce pomembnih javnih funkcij in si zakon interpretiral po svoje. Da bo poročilo o premoženjskem stanju predsednikov razveljavljeno, je prepričan tudi nekdanji ustavni sodnik Lovro Šturm, ki meni, da so v njem globoke pravne napake. Rajko Pirnat pravi, da je zakon mogoče interpretirati zelo različno. Če bi ga ustavno sodišče delno razveljavilo, to po njegovem ne pomeni nujno, da so organi, ki so zakon uporabljali, vedoma naredili kaj nezakonitega ali neustavnega.

V akcijo tudi Pahor

Predsednik države Pahor naj bi še ta teden sprožil postopke za imenovanje novega senata KPK, o dogajanju v državi pa se bodo danes na sestanku pri njem pogovarjali tudi predsedniki strank. Pahor je na dnevni red dodal še razpravo o krepitvi pravne države in pravne kulture, vendar predsednik SD Igor Lukšič nad dodanimi temami ni najbolj navdušen. Kot je dejal, meni, da bodo na sestanku verjetno praznovali prvo obletnico Pahorjeve zmage na volitvah in njegov nedavni rojstni dan.

»Na sestanek sem pristal, misleč, da se bomo pogovarjali zgolj o volilnem sistemu. Vse druge teme, denimo dogovor o izhodu iz krize, so bile podtaknjene, predsednik si jih je izmislil naknadno zaradi dnevnopolitičnih potreb v zadnjem tednu. To je nekorektno,« je  dejal Lukšič.

Burna razprava na spletu

Na Zalarjev zapis se je odzvala tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, ki ga je pozvala, naj razloži, za katere informacije gre. »Tudi upravno sodišče je od ustavnega zahtevalo oceno ustavnosti ZIntPK glede na to, kako ta zakon razlaga KPK,« ji je odpisal. »To vem, a pa že veste za odločitev?« mu je odvrnila.

»Ne. Bi pa ugotovitev neustavnosti sestave senata KPK pomenila, da je bil tudi postopek KPK zoper Janšo nezakonit.« 

V pogovor se je vpletel tudi član senata KPK v odstopu Rok Praprotnik, ki je zagovarjal delovanje KPK.

Deli s prijatelji