LJUBLJANA – Telemach je največji kabelski operater pri nas, zato ne preseneča, da se uporabniki večkrat pritožujejo čez njegovo delovanje. Očitno pa nimajo težav samo uporabniki njegovih storitev, temveč tudi tisti, ki ponujajo podobne storitve, ali pa tisti, ki so nezadovoljni zaradi plačevanja pravic avtorjev, izvajalcev in filmskih producentov avdiovizualnih del Zavodu Aipa, ki naj bi bil tesno povezan ravno s Telemachom. Prejeli smo namreč ogorčeno anonimno pismo: »Želim vas obvestiti, da se Telemach poslužuje pritlehnih potez, s katerimi želi uničiti manjše kabelske operaterje. Tako si je omislil tudi Zavod Aipa.«
Prikaz nasprotnih dejstev: Zavod IPF deluje v dobro glasbenikov Zavod IPF proaktivno izpolnjuje svoje poslanstvo zaščite in uveljavljanja sorodnih pravic glasbenih izvajalcev in proizvajalcev fonogramov. V letu 2011 smo zbrali skoraj 3 milijone evrov nadomestil za uporabo del, v letu 2012 pa računamo, da bomo zbrali 3.400.000,00 evrov. Letos bo tako za nadomestila namenjenih več kot 2.200.000,00 evrov. Delež stroškov v poslovanju Zavoda IPF zmanjšujemo iz leta v leto, saj smo v preteklosti pospešeno investirali u vzpostavitev ustreznih mehanizmov nadzora rabe zaščitenih del, prav ta orodja pa danes že dajejo izjemno pozitivne učinke za imetnike pravic. Vsi dokumenti o delovanju in poslovanju Zavoda IPF so kadarkoli dostopni na spletni strani ali na sedežu Zavoda IPF vsem članom. Svet Zavoda IPF |
Milijonski profit
Iz pisanja je mogoče razbrati, da je bil Zavod Aipa ustanovljen predvsem zato, da bi imelo podjetje Telemach več milijonov evrov profita, kolikor se pobere iz naslova pravic. »Telemach poskuša skozi zvezo kabelskih operaterjev Slovenije doseči z Zavodom Aipa dogovor, ki bi mu omogočal profit več milijonov evrov zaradi bistveno zmanjšanih stroškov za avtorske pravice. Profit bo nastal tako, da ne bo znižal naročnine. Telemach ima večinsko glasovalno moč znotraj zveze kabelskih operaterjev.« Povrhu vsega naj bi bil predsednik zveze kabelskih operaterjev (ZKOS) Stanko Posega zgolj Telemachova lutka, kar dokazuje vabilo na srečanje kabelskih operaterjev, ki ga je svojim članom sicer poslala ZKOS, spodaj pa je žig podjetja Telemach, kar potrjuje: »da se očitno znotraj ZKOS vse dogaja dejansko na Telemachu«.
Kot opozarjajo anonimni pisci, se povezava med Aipo in Telemachom vidi tudi z izpiska registra podjetij, konkretno podjetja v stečaju Taped Pictires, kjer sta kot zastopnika podjetja navedena direktor Telemacha Dragan Šolak in soustanovitelj Zavoda Aipa Sreten Živojinovič. To dokazuje povezavo med Aipo in Telemachom.
S tem pa očitkov o nepravilnostih še ni konec. Iz pisma, ki smo ga prejeli, sledi še: »Direktor Zavoda Aipa Gregor Štibernik je znan tudi kot direktor Zavoda IPF, za katerega glasbeniki že več let trdijo, da neznano kam razdeli več milijonov evrov, ki v resnici pripadajo slovenskim glasbenikom, ki praktično nimajo nič od tega zavoda. Štibernik, ki se je javno hvalil, da lahko pokaže vse podatke, je kasneje, ko bi to moral storiti, požrl svoje sladke obljube. Lani je v Zavodu IPF pridelal celo okrog 60 odstotkov stroškov, ki jih je porabil za svoje delo.«
Škodovanje ugledu družbe
Hude očitke, katerih namen je škodovanje družbi, na Telemachu zavračajo kot izmišljene, zato sumijo, da gre za njihovega konkurenta. Kot trdijo, Telemach svoje storitve ponuja izključno prek svojega kabelskega omrežja, zato nima interesa, da bi kakor koli negativno vplival na manjše kabelske operaterje. »Prav nasprotno, Telemach si že poldrugo desetletje prizadeva konsolidirati slovenske kabelske operaterje, kar v praksi pomeni, da tistim lastnikom, ki se odločijo svoje sisteme prodati, posreduje ponudbo za odkup – torej vsak se odloči, če želi in kdaj želi.« Kot pravijo, po odkupu vedno vložijo sredstva še v posodobitev omrežja, da lahko ponudijo najsodobnejše storitve. Očitki o uničevanju manjših operaterjev so zanje popoln nesmisel, »saj se s konsolidacijo manjših kabelskih omrežij pravzaprav prepreči njihovo neizbežno tehnološko zaostajanje ...«
V Telemachu zavračajo tudi namige o povezavi z Zavodom Aipa. Pravijo, da so zgolj eden izmed 60 članov ZKOS in zato nimajo vpliva na zavod, ki mu plačujejo avtorska nadomestila za avdiovizualna dela, ki se predvajajo v kabelskih omrežjih. Enoletnih pogajanj z Zavodom Aipa pa so se udeleževali vsi ponudniki tovrstnih storitev pri nas, ne le oni. »Pri stroških licenčnin, avtorskih in sorodnih pravic ter drugih povezanih programskih stroškov, lahko zgolj poudarimo, da so se v zadnjem obdobju samo povečevali in se še povečujejo.«
Zavračajo tudi očitke o osebnih povezavah: »Gospod Dragan Šolak ni direktor Telemacha, temveč prokurist, pri čemer z gospodom Sretenom Živojinovičem nima prav nikakršnih odnosov ali kakršnih koli povezav. Prav tako Telemachu ni znano, ali je gospod Živojinovič dejansko sploh udeležen v organih ali članstvu Zavoda Aipa ali katerem koli drugem združenju, saj Telemach s tem gospodom nikoli ni bil v kakršnem koli kontaktu.« Zato zatrjujejo, da ne poznajo niti notranjega delovanja v Zavodu Aipa in v IPF, temveč jima zgolj plačujejo avtorska nadomestila.
D3 GO
Nekateri uporabniki interneta se pritožujejo nad domnevno prevaro najnovejše Telemachove ponudbe 3D GO, ki jo podjetje reklamira z besedami: »Kot bi imeli prenosno televizijo, ki je vedno z vami.« To je namreč aplikacija, ki naj bi omogočala, da uporabniki kjer koli prek androidne naprave, ipada, iphona ali pa na prenosnem računalniku spremljajo svoje najljubše filme, nadaljevanke, informativne ali športne programe. Kot ugotavljajo jezni naročniki storitve, lahko ponujene programe spremljajo le doma, kjer imajo tako in tako že televizijo, ne pa, recimo, na dopustu, kjer bi jim storitev najbolj prav prišla. Aplikacija je namreč na voljo samo v Telemachovem omrežju in zgolj na peščici določenih WiFi-točk, ne pa, recimo, kjer koli po svetu, kjer je možnost priklopa na brezžični internet.
Objavljamo nelektorirano zahtevo za objavo prikaza nasprotnih dejstev, ki smo jo prejeli od Zavoda AIPA: PRIKAZ NASROTNIH DEJSTEV: Avtor članka že v uvodu pomeša dejstva saj prične neargumentirano in na podlagi, kot sam temu pravi, anonimnega pisma govoriti o splošnem nezadovoljstvu. Pa pojdimo po vrsti: dopuščamo možnost, da bi kdo bil nezadovoljen s plačevanjem nadomestil Zavodu AIPA, vendar do nas s strani zavezancev ni prišla niti ena sama pritožba. Je pa bilo precej pohval, in sicer predvsem glede na prejšnje stanje, ko je na podlagi začasnega dovoljenja te pravice upravljal SAZAS. Zdaj operaterji namreč prvič po desetletju točno vedo, kaj, koliko in komu plačujejo. Znesek, ki ga operaterji poravnavajo Zavodu AIPA, je bil namreč dosežen z dolgotrajnim pogajalskim procesom, v katerem pa še zdaleč ni sodeloval zgolj in samo Telemach. Nasprotno: sodelovali so prav vsi, ki so izkazali kakršenkoli interes. Tako so bili v pogajalski skupini na strani uporabnikov poleg Telemach še T-2, KATV Nova Gorica, Telekom Slovenije, Amis, KRS Rotovž …. Zavod AIPA, ki je dovoljenje za kolektivno uveljavljanje pravic za uporabo avdiovizualnih del prejel 11. oktobra 2010, ni bil ustanovljen zaradi kakršnihkoli interesov uporabnikov, temveč zato, ker iz Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) jasno izhaja, da nadomestilo v primeru kabelske retransmisije pripada avtorjem, iz letnih poročil Združenja SAZAS pa je jasno razvidno, da velika večina denarja do njih ni prišla, temveč je le-ta šel v roke tujim producentom in tujim izdajateljem TV programov. Kot je iz poročil SAZAS razvidno, pa gre za zneske v višini več milijonov evrov letno. Zavod AIPA, kateremu je zaupanje z včlanitvijo v skupščine, preko katerih lahko sodelujejo pri upravljanju pravic, podelilo že več kot 300 imetnikov pravic, je samo v prvem letu poslovanja zbrala 2,15 milijona evrov nadomestil. Z vsemi uporabniki ima sklenjen sporazum, ki je lahko zgled urejenih odnosov in ki sledi vsem najboljšim evropskim praksam, predvsem pa jasno in pregledno ureja odnose med uporabniki in upravičenci. Da bo tudi razdeljevanje nadomestil potekalo kar se da transparentno, je Zavod AIPA pravila o delitvi nadomestil sprejemal in potrjeval na sejah skupščin. Pravila so tudi javno objavljena in dostopna vsem uporabnikom in ostali zainteresirani javnosti. Poleg tega v teh dneh vzpostavljamo tudi Register avdiovizualnih del, s katerim ima vsak upravičenec možnost dostopa do podatkovnih zbirk Zavoda AIPA. Na podlagi te zbirke se bo konec meseca aprila po desetletju zbiranja končno začelo tudi razdeljevanje nadomestil, za ta velik napredek pa je najbolj zaslužna prav AIPA. Gregor Štibernik Direktor Zavoda AIPA |
