Ali še nismo kot kitajske želvice?

Prijatelj me je opozoril na zanimivost, ki jo je, tako je dejal, ritvital njegov znanec, ki sicer redno bere moje kolumne. Spodbudil je mojo radovednost, zato sem ga prosil – ne, ne samo zato, ker je zanimivost zaznal nekdo, ki bere moje kolumne –, naj mi jo posreduje.

Tako sem izvedel za srhljivo usodo želvic, martinčkov in ribic, ki jih na Kitajskem žive zaprejo v neprodušne plastične vrečkice, te pa potem kot obeske spominke prodajajo turistom. V vrečkice dodajo tudi nekaj hranljive (?) barvaste raztopine, v kateri živalce lahko »plavajo« v veselje kupcev in njihovih otrok vse do takrat, dokler te (praviloma šele čez več tednov) ne poginejo.

A to še ni vse: Kitajci žive spominke oglašujejo celo kot kulinarično specialiteto, saj jih kupci menda lahko dajo za 15 sekund v mikrovalovno pečico, jih »pogrejejo« in pojedo. Nepojmljivo, zavržno, sramotno, vendar tudi zelo človeško!

Grki in Francozi so se na nedeljskih volitvah nagonsko odzvali na krizo in pokazali (povedali), kaj si v resnici mislijo o merkelsarkozyjevski metodi reševanja evra in Evropske unije. Kolumnist ameriškega New York Timesa, Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul Robin Krugman je pohvalil tako volivce v Franciji kot tudi tiste v Grčiji. Napisal je, da so se oboji povsem pričakovano odzvali na (do)zdajšnjo evropsko ekonomsko (ne)strategijo. Samo v tistih okoljih, kjer ideološko obremenjeni politični analitiki še dandanašnji malikujejo bodisi Tita bodisi Stalina, smo lahko brali in poslušali pohvale na račun Francozov in hkratno zgražanje zaradi zavedenosti Grkov.

Brez skrbi, klavrna modna revija, na kateri se evropski politični manekeni že sto let šopirijo v cesarjevih novih oblačilih (v vse očitnejši nagosti), se bo slej ali prej le morala končati. Za zdaj ne Francozi ne Grki še niso doumeli, da ne gre samo za napake doslej uveljavljenega sistema, da je prav sistem največja napaka sam po sebi: da tako gnilega sistema ne bi smeli več reševati. Ko poslušam argumente evropskih političnih izbrancev, ki so v resnici le nekoliko prilagojene večne floskule, se vsakič počutim kot tiste želvice v njihovih neprodušnih plastičnih grobovih. Brezizhodno, v pasti. Grki in Francozi so pokazali, kaj si mislijo o dozdajšnjem reševanju evra oziroma EU.