LJUBLJANA – Skupina strokovnjakov veterinarske in biotehniške fakultete in Kobilarne Lipica je pred dnevi končala prvo fazo preiskav o obolenju konj oktobra 2012. Kot so zapisali v uradnem poročilu, naj bi bil za obolevanje in pogin konj letos oktobra kot tudi v letu 2011 kriv rastlinski alkaloid lupanin, ki so ga našli v vzorcih vsebine želodca poginulih živali, medtem ko izvor lupanina še vedno ostaja nepojasnjen. Glede na okoliščine pojava obolenja gre njegov izvor iskati v krmi.
Oktobra poginila Favory in Maestoso
Spomnimo, da je 12. oktobra zbolel konj 409 Favory Slavina XXII, letnik 2004. Veterinarji so takoj opazili drgetanje in posumili na zastoj delovanja črevesja. Ker zdravljenje v hlevu ni bilo uspešno, so Favoryja prepeljali na kliniko za konje veterinarske fakultete v Ljubljani, a mu kljub intenzivni terapiji ni bilo pomoči.
Že naslednji dan, 13. oktobra, sta zbolela še 235 Pluto Samira XVIII, letnik 1998, in 533 Maestoso Steaka XXIII, letnik 2006. Tudi pri omenjenih konjih so se pojavili podobni znaki kot pri Favoryju: neješčnost, otožnost in napet trebuh. Kot so takrat povedali na kliniki za konje, je Pluto dobro odreagiral na zdravljenje in se po nekaj dneh vrnil v Lipico, Maestoso ni imel te sreče. Po prvih up zbujajočih znakih, da je veterinarjem vendarle uspelo spodbuditi črevesje, se mu je stanje zvečer spet poslabšalo, naslednji dan je poginil.
To je le ena od nesrečnih zgodb iz Lipice, ki jih v zadnjem času v medijih obnavljamo iz leta v leto. Samo v zadnjih štirih letih je v Lipici zaradi kolike poginilo 10 konj.
Gre za obolenje, ki ga običajno poimenujemo kolika in konjarjem pomeni nočno moro. Zaplet se pojavi ponoči, iznenada, in v hlevu položi še tako dobro oskrbovane konje bogatašev.
| V štirih letih poginilo 10 konj Leta 2003 je v Lipici zbolelo 15 konj, k sreči nobeden ni poginil. Novembra 2008 je zbolelo šest živali, uradni vzrok je slabo seno, dve sta poginili. Junija 2010 je zbolelo pet živali, poginili sta dve. Leta 2011 je v noči na četrtek, 10. marca, v Ljubljani nenadoma zbolel eden izmed nastopajočih žrebcev. Kljub hitri veterinarski oskrbi na veterinarski kliniki je naslednji dan poginil. Preden so lipiški konjarji pripeljali svoje bele prince nazaj v Lipico, je v javnosti udarila vest, da je v noči na soboto, 12. marca, v turistični štali zbolelo kar 12 konj. Veterinarji so naredili vse, da bi jih ozdravili, vseh niso mogli rešiti. Do večera so poginili trije. Če k temu prištejemo še oktobra poginula Favoryja in Maestosa, je samo v zadnjih štirih letih v Lipici poginilo 10 konj. |
Je kriv lupanin?
Vzroki za obolenje so zelo različni. Konjarji običajno navajajo slabo, plesnivo seno, hitro spremembo krme, denimo spomladi prehiter spust živali na pašo, posredni vzrok so lahko tudi prašni hlevi in posledično prašna krma in voda, premalo gibanja, nered v hlevu in splošno zanemarjanje konj. Slednje je danes pogosto. Konji sicer ne stradajo, a se zagotovo premalo gibljejo.
Kot je sporočila skupina veterinarjev z dr. Marjanom Koscem na čelu, dekanom veterinarske fakultete, je preiskava o poginu lipicancev pokazala, da je bilo seno odlične kakovosti, stelja pa neoporečna. Od kod torej omenjeni lupanin, ki naj bi zastrupljal naše kraške sivce?
V skupini priznavajo, da je vsebnost lupanina v posameznih rastlinskih vrstah v naših klimatskih razmerah povsem neraziskana. Zato bodo nadaljnje preiskave usmerjene v proučevanje rastlinskih združb na rastiščih, na katerih je bila pridelana krma, ki so jo obolele živali dobivale.
»Rezultati raziskave ne bi bili pomembni le za Kobilarno Lipica, temveč dolgoročno tudi za vse konjerejce in pridelovalce mrve na Krasu, obenem pa bi prispevali tudi k poznavanju lastnosti posameznih rastlin in rastlinskih združb v naših pedoloških in klimatskih razmerah,« ugotavljajo prof. dr. Marjan Kosec, prof. dr. Franc Batič, dr. Tomislav Paller, dr. Petra Kramarič in mag. Janez Rus.
Škodljive zeli v senu Z analizo botanične sestave vzorca sena je bilo na katedri za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko oddelka za agronomijo biotehniške fakultete ugotovljeno, da je bilo med zelmi od škodljivih oziroma strupenih evidentiranega sorazmerno veliko resastega škrbotca, manjše količine barelierijevega pajetičnika, bradavičastega in gladkega mlečka ter zelo malo male vetrovke, gorskega kosmatinca, divjakovškega grinta in obloglavega luka. |
Zakaj lipicanci zbolevajo pogosteje
Gre seveda za raziskavo, ki presega laično vedenje o konjih, krmi in bi spadala med prestižne. Toda prof. Batič opozarja, da smo še vedno na začetku. Za zdaj so v laboratoriju zgolj dokazali, da je bil v vzorcih vsebine želodca poginulih živali tudi strupeni lupanin. Ki pa še ne pove, da konji obolevajo in poginjajo prav zaradi njega – lupanina. Veterinarji bolj sklepajo, da bi lahko bil vzrok malo bolj verjeten kot kar koli drugega.
Dr. Batič pristavlja, da je ta alkaloid res v metuljnicah, ki značilno rastejo na suhih kraških travnikih. To so predvsem koščenice, prevezanka, malocvetna španska detelja... in v kmečkem žargonu spadajo med slabo krmo. V vzorcih sena so naštete metuljnice res našli. V raziskavi bi analizirali prav naštete.
Hkrati si vendarle lahko dovolimo drug pomislek. Junija 2010 je študentka Mojca Hrženjak na fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru diplomirala na temo Kolika pri konju, kjer je raziskala pojavljanje kolike v Kobilarni Lipica in v Kobilarni Đakovo med letoma 2004 in 2008. Med drugim na strani 40 navaja: »Pogostost pojavljanja kolike so proučevali Kaneene in sodelavci, 1997, Tinker in sodelavci, Traub - Dargatz (2001), Hilyer (2001) ... Ugotovili so, da se je kolika pojavljala 3,5- do 10,6-krat na 100 konjev v enem letu. V našem primeru v Kobilarni Lipica pa 13,3-krat in v Kobilarni Đakovo 13,6-krat na 100 konjev na leto.«
Kot je razvidno iz navedenega, konji v Lipici in Đakovu obolevajo za koliko v povprečju bolj kot po drugih kobilarnah ali, povedano še drugače, v Lipici na leto oboli za koliko kar za 100 odstotkov več konj, kot je to običajno. Navedeni strokovnjaki navajajo, da so arabci in morgani gensko bolj nagnjeni h kolikam kot druge pasme.
Spadajo mednje tudi lipicanci, pa tega ne vemo? Je res kriv lupanin? Ali pa gre za čisto navadno zanemarjanje naših kraških biserov v hlevih, kot je moč žal res pogosto slišati iz ust konjarjev.
