LJUBLJANA – Kaj tako zelo usodnega ali nepričakovanega bi se moralo zgoditi do parlamentarnega zasedanja, na katerem bodo poslanke in poslanci v začetku septembra odločali o interpelaciji o delu in odgovornosti ministrice za notranje zadeve, ki jo je vložil opozicijski SDS – največja opozicijska stranka notranji ministrici očita, da je odgovorna za to, da je naša policija nekdanjega kosovskega premierja Ramusha Haradinaja neupravičeno zadrževala le na podlagi stare srbske tiralice ter »v nasprotju s Konvencijo Združenih narodov o specialnih misijah iz leta 1969 in tudi v nasprotju z 8. členom slovenska ustave« –, da bi premier dr. Miro Cerar mag. Vesno Györkös Žnidar pustil na cedilu?
Ne, vprašanje, ali jo je predsednik vlade sploh pripravljen žrtvovati, denimo na oltarju svoje dodatne priljubljenosti, in iz katerega razloga bi jo morda le bil pripravljen, ni zgolj retorično. Ali se ni bil Cerar pripravljen odreči že dvema ministricama za izobraževanje, znanost in šport, najprej dr. Stanki Setnikar Cankar, potem še Klavdiji Markež? Se je, ja.
Je pa tudi res, da je notranja ministrica Györkös Žnidarjeva – na interpelacijo naj bi odgovorila najpozneje v 30 dneh, a je obljubila, da bo to storila prej, »v najkrajšem možnem času« – potem ko se je predvčerajšnjim o (ne)utemeljenosti očitkov SDS pogovorila s premierjem Cerarjem, nadvse samozavestno pojasnila, da očitno še vedno v celoti uživa njegovo podporo. Pohvalila se je, da ji ga celo ni bilo treba prepričevati, in dodala, da je podrobno poročilo o vsem, kar se je dogajalo ob nedavnem pridržanju nekdanjega kosovskega premierja, nekdanjega poveljnika Osvobodilne vojske Kosova in predsednika Zveze za prihodnost Kosova Ramusha Haradinaja, od policije zahtevala prej, preden je SDS utegnil napovedati interpelacijo in jo vložiti. Policija naj bi poročilo predvidoma pripravila še v tem tednu, ministrica pa bo, tako obljublja, pohitela in na interpelacijo odgovorila takoj, ko se bo z njim seznanila. Državni zbor bo interpelacijo najverjetneje obravnaval (in hkrati odločal o opozicijskem predlogu ministričine razrešitve) po parlamentarnih počitnicah oziroma v začetku septembra.
V tretje ne gre nujno rado?
Še nečesa bržda ne bi smeli prezreti: notranja ministrica je že ob vložitvi interpelacije (ko se z njeno vsebino niti še ni utegnila seznaniti!) zagotovila, da je policija v Haradinajevem primeru ravnala povsem zakonito in strokovno, saj se policijski postopki, ki so v takšnih primerih nujno potrebni, preprosto ne bi mogli prej končati. Samo ona ve, kako je lahko to trdila, še preden se je seznanila z interpelacijo. Če se vrnemo k dvema uvodoma omenjenima ministricama, ki ju je bil Cerar vendarle pripravljen žrtvovati. Se ju danes sploh še kdo spomni? Mar nista poniknili v kolektivni pozabi, kot so si to zamislili spin doktorji vladne koalicije? Če si osvežimo spomin: Setnikar Cankarjeva se je morala od ministrske funkcije posloviti zato, ker je s povsem zakonitim dodatnim delom zaslužila 636.068,98 evra in ker je to počela tako zelo naivno, da je njen dodatni zaslužek lahko v celoti zaznala in javno razkrila spletna aplikacija Komisije za preprečevanje korupcije, razvpiti supervizor. Ko je Cerarju ponudila odstop, pa je le opozorila, da bo odstopila predvsem zato, ker ne bi želela, da bi demagoški očitki na njen račun obremenjevali prihodnje delo ministrstva za izobraževanje. Markeževa pa ni samo »že po petih dnevih« ostala brez ministrskega fotelja, ostala je tudi brez magistrskega naslova in celo brez poslanskega sedeža. Cerar pa je lahko po zaslugi Setnikar Cankarjeve in Markeževe v očeh marsikaterega volivca (p)ostal domnevno največji zagovornik visokih etičnih standardav v slovenski politiki. Razmeroma upravičeno, v obdobju, ko je Setnikar Cankarjeva z dodatnim delom zaslužila kar 636.068,98 evra, je njemu z dvema espejema in deoojem uspelo zaslužiti komaj dodatnih 353.337,81 evra, kar niti približno naj ne bi bil tako pretiran znesek.
Če upoštevamo vse tisto, kar je v zadnjem letu zagovarjal premier dr. Miro Cerar, niti ni tako zelo težko uganiti, da sta interpelacija in razrešitev ministrice, ki mu ju (če mu ju) predlaga opozicija, zanj povsem nesprejemljivi. Četudi je bil in bo tudi odslej (vendar samo takrat, ko se bo on sam za to odločil) pripravljen prepričati nekatere, naj ponudijo odstop. Dr. Cerar ima v zvezi s prvo interpelacijo v svojem mandatu še eno težavo: četudi bi na podlagi interpelacije o delu notranje ministrice predlagal njeno razrešitev, s tem ne bi ničesar (pri)dobil. Ker pa od tega ne more imeti prav nobene koristi, ne politične ne drugačne, je, skratka, zagotovo ne bo predlagal. Le zato lahko tudi Györkös Žnidarjeva vnaprej ve, da bomo jeseni priča še eni neuspešni interpelaciji, ki bo zagotovo padla v vodo.
Še zadnje orožje opozicije Vlagatelji interpelacije trdijo, da je notranja ministrica mag. Vesna Györkös Žnidar neposredno in subjektivno ali vsaj objektivno politično odgovorna za škandalozno nekajdnevno policijsko zadrževanje nekdanjega kosovskega premierja Ramusha Haradinaja. Györkös Žnidarjeva je glede na vse, kar se je v zvezi s tem dogajalo »pod njenim vodstvom«, pravijo, izgubila osebno integriteto, ki pa je nujna za opravljanje ministrske funkcije. Vztrajajo in prav gotovo bodo vztrajali tudi v parlamentarni dvorani, ko bo na dnevnem redu interpelacija, da sta policija in notranje ministrstvo z aretacijo nekdanjega kosovskega premierja okrnila ugled naše države in Sloveniji povzročila veliko škodo tudi na gospodarskem področju. Interpelacija pač ostaja eno izmed zadnjih orožij, ki jih še lahko uporabi opozicija. Je pa vsakič (že nekaj časa) tudi povod za to, da poslanci vladnih strank na mah strnejo svoje vrste. |