LJUBLJANA, MOSKVA, NEW YORK – Zunanji minister Karl Erjavec je predvčerajšnjim začel dvodnevni obisk v Ruski federaciji. Že prvi dan se je srečal z ruskim ministrom za zunanje zadeve Sergejem Lavrovom, s katerim sta »v luči bližnje jubilejne slovesnosti ob Ruski kapelici«, ki naj bi se je udeležil tudi ruski predsednik Vladimir Putin, veliko pozornosti namenila dvostranskim odnosom med državama. Izmenjala sta si stališča obeh vlad do aktualnih regionalnih in mednarodnih vprašanj, še posebno do krize v Ukrajini in izpolnjevanja dogovorov iz Minska ter do krize v Siriji.
Naš minister je v Državnem muzeju sodobne zgodovine Rusije potem odprl še razstavo Kobariškega muzeja o soški fronti. Del te razstave je, kajpak, posvečen Ruski kapelici. Erjavec je zato opozoril, da slovenski in ruski narod povezujejo številni zgodovinski dogodki, ki so, kajpak, podlaga za današnji nadvse prijateljski odnos med državama, vendar pa služijo kot opomin, da vojna ni sprejemljiv način reševanja mednarodnih sporov. Za včeraj, drugi dan obiska, pa je bilo predvideno srečanje ministra Erjavca z ruskim ministrom za zveze in množične komunikacije Nikolajem Nikiforovom, ki je, kot je znano, tudi sopredsedujoči medvladni slovensko-ruski komisiji za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje.
Tako rekoč neopazno
Skoraj neopazno oziroma, kot temu po navadi še pravimo, pod radarjem pa sta Erjavec in Lavrov komaj nekaj besed spregovorila tudi še o kandidaturi našega nekdanjega slovenskega predsednika dr. Danila Türka za generalnega sekretarja OZN. Zakaj skoraj neopazno? Ker tega naše zunanje ministrstvo niti ni obešalo na veliki zvon. V sporočilu za javnost je le mimogrede omenilo, da sta se Erjavec in Lavrov strinjala, da bi bilo še najprimerneje, če bi bil novi generalni sekretar OZN iz vzhodnoevropske skupine držav. Bi bilo? Ali Slovenija (Cerarjeva vlada, Erjavčev MZZ) kar na lepem ne podpira več kandidature dr. Danila Türka? To pa bi bila šokantna novica za našega predsednika Boruta Pahorja, kaj šele za našega premierja dr. Mira Cerarja, a ne? Oba namreč kakor verjameta, da bi Türk lahko bil generalni sekretar OZN.
Smo po novem – čeprav je Slovenija zgledna članica EU – že kar v vzhodnoevropski skupini držav? Od kdaj pa? Ker je po uradnem pojasnilu našega zunanjega ministrstva, da sta se Erjavec in Lavrov strinjala, da je dr. Danilo Türk eden od najmočnejših kandidatov (verodostojni kandidat z ustreznimi izkušnjami in znanjem) za novega generalnega sekretarja, mogoče sklepati, da Slovenija še podpira njegovo kandidaturo, je kvečjemu verjetno, da se le Erjavcu dozdeva, da spadamo v vzhodnoevropsko skupino držav, ali da je v zvezi s tem le iz diplomatske vljudnosti prikimaval Lavrovu.
A zakaj tistega dela pogovora, v katerem sta se Lavrov in Erjavec dotaknila Türkove kandidature, naše zunanje ministrstvo ne bi hotelo obesiti na veliki zvon? Predsednik naše največje opozicijske stranke SDS, nekdanji slovenski premier Janez Janša, je na družabnem omrežju twitter objavil, da Rusija očitno ne bo podprla Türkove kandidature: »Rusija ne bo podprla dr. Türka za generalnega sekretarja OZN. Erjavec je v Moskvi dobil košarico. Bo zdaj nehal trošiti naš denar za prvorazrednega?« Točno, prvak opozicije je povedal, pardon, napisal tisto, kar bi predstavniki našega zunanjega ministrstva težko začeli javno in glasno razglašati.
Smola, Erjavcu pač ni uspelo očarati Lavrova, čeprav mu je pihal na dušo z izjavo, da sankcije EU proti Rusiji niso bile in niso primerno orodje za reševanje mednarodnih problemov, da doslej tako ali tako niso mogle obroditi nobenih sadov, da poleg tega nujno slabo vplivajo na zunanjetrgovinsko bilanco med drugimi državami in Rusijo oziroma, ne nazadnje, med Slovenijo in Rusijo. Saj je po devalvaciji rublja trgovinska menjava med državama, kot se je v Moskvi zgrozil (zgražal) Erjavec, upadla za kar 30 odstotkov. Vendar? Vendar je Erjavec prepričan (in to je Lavrovu optimistično tudi zagotovil), da obstajajo velik potencial in številne priložnosti za obetavnejše sodelovanje, še posebno na področju farmacije, energetike, avtomobilske industrije ter kemijske industrije oziroma zelenih tehnologij. Potencial bržda res obstaja.
| Neuspešno prikimavanje Karl Erjavec je gostitelju Sergeju Lavrovu pojasnjeval, da Slovenija in Evropska unija potrebujeta dialog z Rusijo, saj je ta glede mnogo vprašanj zelo pomemben akter mednarodnih odnosov in je reševanje teh vprašanj prav gotovo tudi v interesu Evropske unije. Erjavec je hkrati še poudarjal, kako zelo se mu zdi pomemben dialog Nata z Rusko federacijo. Čeprav je Lavrovu prikimaval celo glede reševanja ukrajinske krize (ja, strinjala sta se, da ni omembe vrednega napredka pri uresničevanju dogovora iz Minska), niti to očitno ne bo pomagalo dr. Danilu Türku. Ne samo da ruski zunanji minister po tako prijetnem klepetu ni obljubil podpore Türkovi kandidaturi: čeprav se je 30. maja zasebno srečal z njim, v tokratnem pogovoru z našim ministrom ni omenil, da so si Rusi namesto generalnega sekretarja želeli generalno sekretarko OZN, in niti tega, katerega vzhodnoevropskega kandidata bodo podprli. Namesto Türka, ja. Karl Erjavec je kolegu Lavrovu prikimaval celo glede ukrajinske krize: strinjala sta se, da pri njenem reševanju še ni zaželenega napredka. |
