Ali 20 evrov davka na hektar ali pa propad malih kmetij

ŠENČUR – Kmetje s šenčurskega polja so nam namignili, da naj bi vlada sprejela sklep o kapici za kmetijska zemljišča, ki bi znašala 20 evrov na hektar. Preprosto povedano to pomeni, da bi lastniki kmetijskih zemljišč za svoja polja plačali največ 20 evrov na hektar.

Predlog nepremičninskega zakona za kmetijska zemljišča sicer določa davčno stopnjo 0,15 odstotka na hektar, glede na ocenjeno vrednost zemljišča. Zemlja šenčurskih polj je med najdražjimi v Sloveniji, saj je treba za povprečno kakovostno njivo odšteti kar 60.000 evrov na hektar. Kmet bi tako po predlogu zakona plačal slabih 100 evrov davka na hektar, pri 10 torej okroglih 1000 evrov, kar bi močno načelo proračun kmetije. Po novem predlogu pa torej le 200 evrov.

Za hektar
 žita 400 evrov

Hektarski prihodek kmeta pridelovalca žita znaša v povprečju dobrih 1000 evrov na hektar. Po najnovejših izračunih kmetijskega inštituta so pri 5300 kilogramov pridelka na hektar stroške ocenili na 1288 evrov. Cena kilograma žita je 17 centov oz. 170 evrov za tono, pa vsled spreminjanja cene zaokrožimo na 200 evrov za tono. Neposredna subvencija znaša 362 evrov na hektar ..., natančen izračun prikaže neto dodano vrednost 210 evrov, in če prištejemo še kmetovo opravljeno delo, pridelovalec zasluži 400 evrov na hektar. Če bi torej obveljal prvotni predlog obdavčitve kmetijske zemlje, bi davek z naslova kmetijskih zemljišč znašal kar četrtino zaslužka kmeta. Če govorice o kapici na obdavčitev obdelanih polj držijo, potem je to prvi dobro premišljen predlog znotraj nepremičninskega davka.

Kmetje omenjajo tudi drugo dobrodošlo novost, in sicer izenačitev stopnje davka na nepozidana stavbna zemljišča v okolici kmetije z davkom na kmetijska zemljišča, če so ta obdelana. Pri čemer je nejasno vrednotenje omenjenih zemljišč: bo osnova za davek ocenjena vrednost stavbnega ali kmetijskega zemljišča?

Danes še 
kmet, jutri pa ...

Nepremičninski davek bo po mnenju kmetov močno načel ekonomiko slovenske kmetije. Zdi se, da v Sloveniji nismo dojeli, kaj pomeni propad treh kmetij na dan. Taka je namreč statistika zadnjega desetletja. Trenutno jih obratuje še 76.000, nepremičninski davek bo tako ali drugače prizadel vsa kmečka dvorišča, toda nekateri opozarjajo na dolgoročne posledice.

Manjše slovenske kmetije z do pet hektarji zemlje, teh je okoli 50.000, so samooskrbno naravnane, kjer običajno vsaj eden od družinskih članov hodi v službo, pogosto tudi več. Na teh bodo hitro izračunali, ali se jim sploh še splača kmetovati. Kmečka dvorišča imajo praviloma hlev in nekaj pomožnih gospodarskih poslopij, ki bodo obdavčena po stopnji 0,3 odstotka glede na vrednost kozolca, štale, kurnika itd. Lahko se torej zgodi, da bo naš polkmet, ki pridela za 10.000 evrov na leto, obdavčen z 2000 evri. Vprašal se bo, ali ne bi bilo bolje, da bi pridelano hrano kar kupil. In kmetija bo v dveh letih šla »cu grunt«.

Baterijska reja
 še donosnejša?

Prvi primer. Po omenjeni stopnji bo živinorejec s 40 molznicami, kar pomeni 80-glavo čredo za hlev, vreden 200.000 evrov, plačal 600 evrov davka ali eno kravo. Živinorejec s 40 mlekaricami pridela dobrih 70.000 evrov prometa, pri čemer je sprotnih stroškov, kot so krma, seme, gnojila, veterinar, traktor, za več kot 50.000 evrov. Po sedanjem predlogu se lahko zgodi, da bo opisana kmetija z naslova stavb, nepozidanih stavbnih zemljišč in kmetijskih zemljišč plačala kakih 4000 evrov davka, se pravi skoraj šest odstotkov prometa. Ostanejo le še prodana teleta, ampak to je premalo za zgledno življenje družine.

Zakon skriva še eno past, v katero se bodo ujeli ekološki in ekstenzivni kmetje.

Baterijska reja kokoši bo v tem primeru še donosnejša od talne, kjer je razmerje uporabljenega prostora 6 : 1. Razlika v ceni jajc talne in baterijske reje ne bo pokrila nove davčne obremenitve.

Enako velja za prosto rejo živine, krav dojilj ali ekološko pridelavo mleka. Pri obeh potrebujemo bistveno večje površine kot pri klasični reji oz. pridelavi in bistveno večji hlev. 
Pogovarjali smo se s kar nekaj kmeti. Nihče ni bil proti davku: »Naj se to področje enkrat za vselej uredi,« je bilo pogosto slišati. Toda kmetijstvo je strateška panoga, zagotovo vredna večje pozornosti.