Alamut prihaja na velika platna

LJUBLJANA – Glavna urednica založbe Sanje Tjaša Koprivec je v petek vodila zanimiv pogovor z Bojanom Bartolom, sinom slovitega Vladimirja Bartola, ki bi na današnji dan praznoval svoj 110. rojstni dan, ter glavnim urednikom zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev Matijo Ogrinom. V omenjeni zbirki je nedavno izšla prva Bartolu posvečena knjiga, ki vključuje delo Al Araf. »Vladimir Bartol je pisatelj, čigar opus je odporen proti izzivom časa. Avtor, ki so ga nekateri sodobniki strupeno imenovali za romantika, ki je iz strahu pred resničnostjo pobegnil na Orient, je razumel vzmeti in vzroke, ki tkejo pisani plašč zgodovine. Z nepremagljivo strastjo in tehtnim oblikovanjem navdušuje bralce po vsem svetu. Ne nazadnje premamlja več filmskih ustvarjalcev, povečuje se tudi želja po prevodih,« nam je zaupala Koprivčeva. Hkrati nas je direktor založbe Rok Zavrtanik razveselil z novico, da bo roman Alamut končno dočakal tudi skok na velika platna. Scenarij je napisal priznani francoski filmar mlajše generacije Guillaume Martinez. Spomnimo se, da je založba Sanje pred tremi leti postala nosilka mednarodnih, tudi filmskih, avtorskih pravic za Bartolova dela. Zanje je seveda zelo veliko zanimanja, ne nazadnje je bil roman doslej preveden v številne tuje jezike.

»Vladimir Bartol je bil prvovrstni zbiratelj neobhodnega človeškega gradiva, ki mu je prijalo estetsko ugodje snovnega postopka ustvarjanja. Imel je dar, ki ga je moral izplačati, kakor je sam dejal, dar, ki ga preprosto ni smel izkoristiti za nevredne smotre. Okosteneli meh zgodovine je polnil s svežim vinom in tako ostal neizbrisen,« je Tjaša Koprivec strnila svoja razmišljanja o Bartolovem uspehu, katerega neizogibna posledica so bili tudi zavistni jezički, ki so njegovo pisanje označevali za suhoparno, preračunljivo in slogovno šibko. Matija Ogrin je pojasnil, da je bil Bartol mojster pripovedi, ki je znal odlično stopnjevati zaplet in natančno naslikati razplet. To se kaže predvsem skozi njegove novele, ki so jih literarni zgodovinarji še posebno cenili.

Ob ponujeni priložnosti smo Bojana Bartola vprašali, kako je roman Alamut vplival na njegovo življenje, ne nazadnje je to brezčasno delo, ki odlično zajema osnovne vzgibe človekovega značaja. »V otroških letih pravzaprav ni, po očetovi smrti pa sem veliko razmišljal o tem in moram reči, da ima name neki vpliv. Kakšen? Nič posebnega, da bi se na primer hotel iti kakšne revolucije ali kaj podobnega, zagotovo pa ima vpliv name, predvsem psihološki. Ko je oče umrl, sem imel 19 let, zato me ni toliko zanimala knjiga kot takšna, ampak kaj drugega, saj sem se takrat posvečal študiju. Danes kot odrasel človek pa moram reči, da je knjiga vse zanimivejša, saj obstaja kopica ljudi, ki delujejo podobno kot Ibn Saba – povsod po svetu, zadnje čase jih vidimo celo zelo blizu.« V tednu Bartolove obletnice rojstva so v založbi Sanje pripravili tudi različne izdaje Alamuta v slovenščini in angleščini po znižani ceni.