LJUBLJANA – V proračunu je s padcem nepremičninskega zakona nastala velika luknja, ki jo bo treba nekako zakrpati. Od nepremičninskega davka se je nameravalo pobrati 205 milijonov evrov. Mnogi strokovnjaki opozarjajo, da bi bil potreben rebalans, obetajo pa se tudi novi davki. A kar 90 odstotkov dosedanjih ukrepov je bilo usmerjeno v povečanje davčnih obveznosti, le desetina pa v varčevanje, pišejo Finance.
Zvišali že 20 davščin
Država je od začetka krize pa do zdaj uvedla za približno 20 davščin in s tem letne prihodke povečala za približno 2,5 milijarde evrov, ukrepi na strani odhodkov pa znašajo le približno 400 milijonov evrov.
»Ne posreči se vsaka stvar v življenju. Ena ni uspela, bo pač naslednja,« pravi finančni minister Uroš Čufer, ki bo zdaj, kot kaže, poskusil z novim davkom na dodano vrednost, ki naj bi ga dvignil za dve odstotni točki. Ukrep naj bi začel veljati že 1. maja.
Zaradi padca nepremičninskega davka bodo občine lahko še ta teden začele pobiranje nadomestil po stari zakonodaji. Zaradi preseženega primanjkljaja pa je Slovenija pod nadzorom EU. Do konca aprila mora v Bruselj poslati dopolnjene fiskalne načrte, ta pa že dalj časa opozarja Slovenijo, da nima pripravljenih zadostnih ukrepov na strani odhodkov. Povsem možno je, da bodo opozorila še zaostrili.
Zvišanje davkov
Kot še poročajo, bi lahko država izpad na strani davka na nepremičnine nadomestila z novim davkom na nepremičnine, ki bi lahko začel veljati 1. januarja 2015. Druga možnost so zmanjševanje mase plač, posegi v pokojnino in v obseg pravic osnovnega zdravstva. Kot tretji možni ukrep se omenja višji DDV, o čemer je že govoril minister za finance – splošna stopnja na 24 odstotkov in nižja stopnja na 11 odstotkov.
Davčni svetovalec Ivan Simič o kriznem davku pravi, da bi se vlada verjetno odločila za obdavčitev višjih plač, saj bi s tem izgubila najmanj volilnih glasov. Stopnja bi lahko znašala od 0,5 do štiri odstotke na bruto plačo, kar pa bi bilo zelo slabo za gospodarstvo. Krizni davek bi lahko uvedli tudi s plačami na zaposlene v državni upravi.
Med možnostmi se omenja tudi, da bo država izsilila prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v osnovno, kar pomeni večjo obremenitev plač, to pa bi v gospodarstvu gotovo vzbudilo velik odpor. Nove prihodke bi lahko dobili tudi z zvišanjem trošarin.
Gospodarstveniki o katastrofi
Da bi morala država iskati rešitve pri sebi, na odhodkovni strani, meni podjetnik Igor Akrapovič. Dodaja, da bodo prihodki gospodarstva presahnili in da nas zdaj rešuje izvoz. »Sem pa prepričan, da država ne bo varčevala pri sebi. Koliko ljudi pa so do danes odpustili? Mislim, da bodo poskušali luknjo zapolniti z dodatnim dvigom DDV, ker je to za vlado najenostavnejše.« Akrapovič pravi, da bi z uvedbo kriznega davka pri obdavčitvi plač šli čez rob vsega pravičnega in da tukaj ne vidi prav nobene rezerve.
Peter Polanič iz Panvite pravi, da je razveljavitev nepremičninskega zakona še en dokaz, da smo izgubili kompas. »Kako pa sprejemamo zakone, da jih ustavno sodišče razveljavi? Kdo bi si sploh še želel priti delat v tako nestabilno okolje? V vseh teh letih javni sektor ni bil sposoben iskati rezerv pri sebi, denimo z nižanjem plač, zato je iluzorno pričakovati, da bodo to storili zdaj.« Dvigovanje davkov je po njegovih besedah totalna katastrofa, podjetja pa ne vedo, čemu se bodo morala prilagajati.
»Neverjetno je, da so uzakonili nekaj, česar niso preverili. Ne verjamem, da bodo zdaj luknjo napolnili z varčevanjem pri sebi, zato mislim, da je dvig DDV najverjetnejši,« pa pravi Janez Bijol iz Bijola. Dodaja, da tujina ne zaupa več Sloveniji in da morajo partnerjem iz tujine, s katerimi sodelujejo že 20 let, plačevati vnaprej. Porabniki davkoplačevalskega denarja se po njegovih besedah do denarja vedejo neodgovorno.
»Zvišanje DDV bi imelo katastrofalen vpliv, pa tudi uvedbe kriznega davka si ne predstavljam. Že tako nimamo tujih vlaganj, z vsako tako zgodbo pa si zapiramo nova vrata.«
