Po toplem obdobju, ki je pospešilo razvoj sadnega drevja, je prišlo obdobje nestabilnega vremena z ohladitvami. Temperature so se ponekod v hladnejših predelih zjutraj na višini 2 m približale ničli, v Celju so padle pod ničlo, prav tako v Kočevju in delu Notranjske ter Koroške. Na višini 5 cm se je še bolj ohladilo, pod –2 °C, na Gorenjskem celo pod –7 °C. Druga ohladitev je prišla v drugi polovici aprila.
Napoved od 29. aprila do 4. maja 2016 V drugi polovici in na začetku prihodnjega tedna bodo naši kraji pod vplivom obsežne višinske doline s hladnim zrakom, ki se bo zadrževal nad večjim delom Evrope. V petek bo nad nami območje visokega zračnega tlaka, ki bo v soboto slabelo. V nedeljo nas bo od zahoda dosegla vremenska fronta, ki bo s ciklonom potovala čez Panonsko nižino in Balkan proti severovzhodu. Za njo se bo v torek prehodno zgradil šibak anticiklon na območju vzhodnih Alp. V petek in soboto bo prevladovalo sončno vreme, popoldne bo možna kakšna ploha. V nedeljo in ponedeljek bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, v torek in sredo pa prehodno kaže na bolj suho vreme. Ker bo dotekal toplejši zrak, ne pričakujemo več slane ob morebitnih jasnih jutrih. |
Breskva potrebuje manj cvetov
Večina sadnega drevja je v različnih fazah razvoja rodnega nastavka – od cvetov do prvih plodičev. Ranljivost posameznih območij v Sloveniji za pozebo je različna in se bo z zgodnejšim fenološkim razvojem še povečevala. Občutljivost za pozebo je odvisna od sadne vrste, sorte, lege in predvsem od razvojne faze. Najobčutljivejše so marelice, sledijo breskve, aktinidije, zgodaj cvetoče češnje, slive, kaki, poznocvetoče češnje, hruške in jablane kot najmanj občutljive. Na nekoliko hladnejših legah je razvoj poznejši in tam drevje utrpi manj škode po spomladanski pozebi kot na sončnih sadjarskih legah na isti nadmorski višini. Pri debeloplodnih sadnih vrstah je za kolikor toliko normalen pridelek dovolj, če se oplodi in razvije v plodove okrog 5 odstotkov cvetov, pri drobnoplodnih, kot so češnje, pa se mora razviti v plodove vsaj 20 odstotkov cvetov. To pomeni, da 90-odstotna pozeba cvetov pri breskvi ne naredi večje škode, pri češnji pa je že zelo velika. Končno oceno škode zaradi pozebe je možno podati šele po končanem junijskem trebljenju plodičev.
Sadovnjak obranimo pred pozebo z oroševanjem
Za aktivno zaščito so potrebni dovolj natančne meteorološke napovedi pozeb in ustrezna sredstva za izvajanje ukrepov, na primer oroševanje dreves, dovajanje toplote in drugi. Vremenska napoved nas lahko le opozori na nevarnost pojava pozebe. Oroševanje proti pozebi je zaščita, pri kateri se celoten nasad pokrije z umetnim dežjem. Zasnovana je na fizikalnem pojavu, pri katerem voda pri zmrzovanju oddaja toploto, in sicer vsak kilogram 335 kJ (80 kcal), pri ohlajanju pa 4,2 kJ (1 kcal)/oC. S stalnim dodajanjem vode, ki zmrzuje, se sprošča toliko toplote, da temperatura ledu ne pade pod 0 oziroma –0,5 ° C, in zato ostanejo plodiči ali plodnice, ki so pokriti z ledom, nepoškodovani. Vodo je treba dodajati stalno, dokler ne preneha zmrzovanje in se temperatura ledu ne more več spustiti pod ničlo. Sistem oroševanja nasadov proti pozebi se je v Evropi prvič uporabil že pred 50 leti, v Ameriki pred več kot 50 leti, pri nas pa pred nekaj več kot 20 leti v nasadu hrušk v Mirnu.
Pozeba 2003
Ena hujših spomladanskih pozeb je bila leta 2003, ko je med 6. in 9. aprilom zajela večji del Slovenije. Na Goriškem so se minimalne temperature zraka spustile do –5 °C, na Vipavskem do –6 °C in na Obali do –4 °C. V zatišnih legah in zaprtih dolinah so bile najnižje temperature zraka še kakšno stopinjo nižje. Na prizadetih območjih je ohladitev sovpadla z najobčutljivejšimi fenološkimi fazami odpiranja rodnih brstov pri sadnem drevju. Marelice so bile že v fazi mladih oplojenih plodičev. Druge pomembne sadne vrste, kot so breskve, češnje, hruške, jablane in orehi, pa so bile glede na zgodnost sorte in izpostavljenosti lege, v različnih fenoloških fazah odpiranja rodnih brstov, od mišjega ušesca, balončka, prvih odprtih cvetov do polnega cvetenja. Temperature so padle pod zmrzišče že v poznih večernih urah, ponoči pa so se postopoma spustile do najnižjih vrednosti. Spomladanska pozeba 2003 je uničila pridelek orehov, marelic in breskev. Poškodovani so bili tudi rodni brsti češenj, aktinidij ter zgodnjih sort vinske trte. Pozne spomladanske ohladitve (npr. v letih 1997 in 2003) navadno povzroče veliko hujšo gospodarsko škodo kot zgodnejše, ko del cvetov preživi zaradi postopnega cvetenja in večje odpornosti zgodnejših fenoloških faz proti nizkim temperaturam.
Kaj postorimo konec aprila |
| 2. maj 1962 |
Spet ohladitev in možnost pojava slane
V nedeljo nas je preplavil polarni zrak, ki bo nad nami vztrajal vse do druge polovice tedna. Najmrzlejše jutro bo v torek in četrtek. V torek zjutraj obstaja verjetnost pojava slane. V sredo bo oblačno s pogostimi padavinami, deloma plohami in posameznimi nevihtami. Padavine se bodo dopoldne pojavljale predvsem v zahodni polovici države, popoldne pa tudi drugod. Pihal bo okrepljen jugozahodni veter, ob morju jugo. Sredi popoldneva bo na severovzhodu zapihal severni veter, meja sneženja se bo postopno spustila pod okoli 700 m nad morjem. Prve napovedi kažejo na verjetnost pojava slane tudi v četrtek, v še večjem delu Slovenije. Jutra bodo ostala hladna vse do konca tedna. Toplo vreme v preteklih tednih je pospešilo razvoj rastlin. Večji del Slovenije je v valu različnih faz cvetenja oziroma razvoja plodov sadnega drevja. Občutljivost za pozebo je odvisna od sadne vrste, sorte in predvsem od razvojne faze. Temperature pod –1 °C lahko rastlinam povzročijo poškodbe, če trajajo večji del noči. Pri breskvah, češnjah in hruškah je med odpadanjem venčnih listov oziroma debeljenjem plodov nevarna temperatura zraka –1 °C, pri marelicah in slivah pa že –0,5 °C. Nekoliko nižje temperature zraka prenesejo jablane. Tudi tla so bila v preteklih tednih dovolj ogreta za sajenje krompirja in nekaterih zelenjadnic na prostem. Te lahko prizadenejo temperature zraka okoli 0 °C. Priporočamo preventivno zaščito rastlin s tkanino, slamo ali drugimi izolatorji.
