Vso prvo dekado junija so vztrajale prenizke temperature zraka, kar se je poznalo tudi na nekaterih kmetijskih rastlinah, zlasti na plodovkah, ki so nekoliko zastale v razvoju. Tudi koruzni posevki so nižji od normalne višine, vendar je pričakovati, da bodo hitro nadoknadili zamujeno v prihodnjih dneh, ko naj bi se po napovedih spet dobro ogrelo. Tla so večinoma še dobro založena z vodo.
Pogoste padavine so onemogočale košnjo in sušenje trave za seno, trava je že ostarela in poležana, posamezne jasne dneve je bilo mogoče izkoristiti le za siliranje v bale. Vremenske razmere so bile ugodne za razvoj vlagoljubnih bolezni in škodljivcev. Moteno je bilo tudi dozorevanje nekaterih zgodnjih pridelkov.
18. junij 1925 Po izjemnih nalivih v hribovitem delu zahodne Slovenije so ob 9. uri naslednjega dne ponekod izmerili zelo veliko dnevno količino padavin. Največ, 226 mm, jih je padlo v Bači, v Idriji 213, v Starem selu pri Kobaridu 180, v Vipavi 147 in v Postojni 109 mm. |
V zraku prva zrna kostanja
V zadnjih toplih dneh so končno pod kosilnicami padle zakasnelo pokošene trave, klasje se je postavilo pokonci in tudi med ljudi so sončni dnevi prinesli več optimizma.
V celinski Sloveniji je koncentracija cvetnega prahu trav visoka. V zraku je tudi cvetni prah iglavcev, trpotca, kislice, ligustra, koprive, lipe in bezga. Lipa na Primorskem običajno zacveti že ob koncu maja, v osrednji Sloveniji pa v drugi dekadi junija.
Lokalno je v zraku tudi cvetni prah rži, tudi že prva zrna pravega kostanja. V Primorju je poleg tega v zraku cvetni prah oljke, ligusta, bezga, trav, trpotca in lokalno krišine ter prva zrna pravega kostanja.
Topolove volnate kepice
Črni topol je drevo toplih rastišč srednje, južne in vzhodne Evrope. V Sloveniji je razširjen po nižinah in gričevju, največ v panonskem in dinarskem svetu. Cvetovi so enospolni, razporejeni na ločenih drevesih.
Moški cvetovi so združeni v od štiri do šest centimetrov dolge škrlatno rdeče mačice. Ženski so prav tako združeni v od 10 do 15 centimetrov dolge, pecljate, rumeno zelene mačice. Drevo zraste do 35 metrov visoko. Krošnja je široka, z močnimi vejami. Lubje je sivo rjave barve. Listi so trikotne oblike, koničasti, dolgi od pet do 10 centimetrov. Spodnja stran listov je svetlejša. Listni pecelj je sploščen.
Posamezen plod je rjava glavica, v kateri so bela, močno puhasta semena. V začetku poletja se sproščajo, obdana z belimi volnatimi dlačicami. Včasih se zdi, kot da sneži. To so v resnici semena topola, ki jih raznaša veter. Te puhaste dlačice lahko dražijo sluznico, vendar ne povzročajo alergij.
Kresnice rastline svetijo podnevi
na senčnih gozdnih robovih. Kot že ime pove, jo boste našli okoli kresa, više v hribih tudi še v začetku avgusta. Je rastlina, ki je, dokler ne zacveti, zelo neopazna. V senci počasi razvija liste in drobne cvetove, ki so v začetku zeleni, ko pa se odprejo, postanejo svetleče beli ali rumeni in rastline ne moremo zgrešiti. To je navadno kresničevje (Aruncus dioicus). Široko je razširjeno po severni polobli, saj uspeva v Severni Ameriki in od zahodne Evrope do japonskih otokov. Njeno vrstno ime dioicus pomeni, da je to dvodomna rastlina. Moška socvetja so večja in bolj bogata, puhastega videza in snežno bela, ženska pa z redkejšimi in skromnejšimi cvetovi.
Kresničke svetijo ponoči
Kresnice svetijo zaradi bioluminiscence. To je kemični proces, pri katerem nastaja tako imenovana hladna svetloba, izkoristek pretvorbe je zelo visok, večji od 90 odstotkov. Kresnice imajo poseben organ na zadku, svetlobo tvorijo s pomočjo encimov vrste luciferase.
Na enem od blogov sem prebrala naslednje: »Žarnica z žarilno nitko oddaja le 10 odstotkov energije v obliki svetlobe; vse drugo se izgubi kot toplota. Fluorescentna žarnica je veliko učinkovitejša, saj kar 90 odstotkov energije oddaja v obliki svetlobe. Toda nobena od njiju se ne more kosati s kresničko. Njena energetska učinkovitost je skoraj 100-odstotna.«
Ljubezenska svetloba
Samice privabljajo samce za parjenje do oddaljenosti 45 metrov. Nekatere vrste uporabljajo svetlobo za komuniciranje, zato so občutljive za umetno svetlobo, saj ta prekine njihov pogovor. Prisotnost umetnih luči otežuje komunikacijo med njimi.
Napoved
Tudi v sredo in četrtek bo še sončno in vroče. Najnižje jutranje temperature zraka bodo od 13 do 19, najvišje dnevne od 30 do 34 °C.
Napoved od 20. do 25. junija 2013
Območje visokega zračnega pritiska nad našimi kraji bo v drugi polovici tedna oslabelo, ob koncu tega tedna in v začetku naslednjega pa bo predvidoma nad Evropo nastalo območje nizkega zračnega pritiska, ki bo segalo tudi nad severno Sredozemlje. Od zahoda bo k nam začel pritekati hladnejši in bolj vlažen zrak. V petek in soboto bo še sončno in malo manj vroče, najvišje temperature bodo med 25 in 30 stopinj C. Od nedelje pa je vreme precej negotovo. Za zdaj kaže, da bo nestanovitno z občasnimi padavinami, deloma nevihtami. V začetku naslednjega tedna se bo še nekoliko ohladilo.
