Nabrekle brste lahko poimenujemo fenofaza E po Baggolinijevem ključu ali fenofaze od kode 55 do kode 57 po BBCH-ključu. Ključe za fenofaze uporabljamo predvsem zaradi varstva rastlin, saj je pomembno, da jih zaščitimo v pravem trenutku fenološkega razvoja.
Napoved V zadnjih dneh nas je dobro razmršil veter, nov teden pa prinaša veliko sonca. V sredo bo večinoma sončno, predvsem na vzhodu bo občasno Vremenski obeti od 16. do 21. marca Do petka bodo kraji na območju Alp pod vplivom območja visokega zračnega tlaka, nato pa bodo atlantske vremenske motnje spet začele vplivati na vreme v naši širši okolici. V četrtek in petek bo pri nas sončno in dokaj toplo. Od sobote bodo nad nami pihali zahodni do jugozahodni vetrovi, |
Kaj kodra breskve
Breskovo kodravost povzroča gliva Taphrina deformans, ki ji najbolj ustreza hladno in vlažno vreme. Pojavlja se, ko se na vejah pojavijo tudi listi. Začnejo se zvijati, postajajo mehurjasti in se postopno obarvajo rdeče. To je znak, da so se na njih razvile glive.
Pozneje sicer odpadejo in zrastejo novi, vsekakor pa je priporočljivo, da takoj po pojavu bolezni odstranite vse obolele. Pomemben je tudi veter, ki skupaj z dežjem prenašata spore gliv po drevesu in na druga drevesa. Bolezen preprečujemo s škropljenjem.
Kaj postorimo na sredini marca • Zaščitimo sadno drevje pred boleznimi. |
Obvezno jeseni, ko odpade večina listov, drevo temeljito do tal poškropimo z bakrovimi pripravki, škropljenje pa ponovimo proti koncu zime dvakrat zaporedoma v presledku dobrih dveh tednov, odvisno od vremenskih razmer.
Zaradi ugodne vremenske napovedi v prihodnjih dneh svetujemo škropljenje nasadov s pripravki za zatiranje breskove kodravosti. Pri zaščiti moramo biti temeljiti, zajeti je treba celotno krošnjo dreves. Drevesa škropimo v toplem vremenu, v brezvetrju, da ne odnaša škropiva in ob zračni vlažnosti nad 60 %.
Cvetoče marelice
Marelice večinoma že cvetijo, in to je čas, ko napada cvetna monilija, ki jo povzroča gliva Monilinia laxa. Ta lahko prodira v še zaprt cvet, ko se začnejo kazati cvetni listi, kot tudi med cvetenjem in po njem.
Če je med cvetenjem deževno vreme, so razmere za okužbo zelo ugodne, če pa je med cvetenjem sončno in suho, gliva skorajda ne okuži cvetov. Zato svetujemo uporabo sredstev za zatiranje cvetne monilije.
17. marec 2014 Izjemno, ponekod rekordno topel marčni dan. V Dobličah pri Črnomlju se je ogrelo do 27,0 °C, v Celju do 24,9 °C, v Mariboru do 24,7 °C, v Ljubljani in Kočevju do 24,5 °C in Lescah do 23,4 °C. |
Ne samo marelice, tudi drugi koščičarji so zelo občutljivi za glivično bolezen cvetna gniloba ali monilija. Širi se z vlago oziroma dežjem, ko je drevo enkrat okuženo, pa ga ne moremo več pozdraviti.
Veliko dreves je zaradi te bolezni propadlo. Cvetna monilija je tudi eden od razlogov, da drevo ne formira plodov.
Prezimi na odmrlih cvetnih delih in odmrlih vejicah ali zasušenih plodovih, tako imenovanih mumijah, ki ostanejo na drevesu. Zato je pomembno, da vse te izvore bolezni čim prej odstranimo iz sadovnjakov. Bistven preprečevalni ukrep proti cvetni moniliji je redna rez.
Bolne poganjke moramo odrezati 20 cm pod mejo med odmrlim in zdravim delom. Odrezane veje in poganjke moramo takoj sežgati. Cvetno monilijo lahko uspešno omejimo z uporabo priporočenih fitofarmacevtskih sredstev.
Za zmanjšanje tveganja suše v Podonavju
Projekt DriDanube se bo izvajal v povodju reke Donave, drugem največjem porečju v Evropi. Na tem območju živi 80 milijonov ljudi in je najbolj »mednarodno« porečje na svetu, saj povezuje kar 19 držav. Povodju reke Donave pripada tudi 75 odstotkov površja Slovenije.
Suša je v Podonavju pogost pojav, ki povzroča škodo predvsem v kmetijstvu. Kljub temu je ocenjevanje suše in upravljanje te v tej regiji še vedno nezadostno.
Glavni namen projekta je povečati odpornost družbe proti sušnim dogodkom v Podonavski regiji. Agencija RS za okolje (ARSO) ima v projektu vlogo vodilnega partnerja, v njem pa sodeluje še 22 projektnih partnerjev iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Češke, Črne gore, Hrvaške, Madžarske, Romunije, Slovaške, Slovenije ter Srbije. V močni konkurenci skoraj 900 prijav je pridobil finančna sredstva.
Vzpostavili bodo pravočasno opozarjanje na sušo, ki ga je mogoče doseči z izboljšanim procesom odločanja ter razdelitvijo odgovornosti (kdo sušo prepozna, kdo jo razglasi, kdo vodi odzive na različnih področjih (pitna voda, kmetijstvo, industrija …), kar poveča zmogljivost odgovornih za pravilen odziv. Skupna vrednost projekta je več kot 1,9 milijona evrov s 15-odstotno lastno udeležbo. ARSO v vlogi vodilnega partnerja skrbi za vsebinsko in finančno poslovanje celotnega projekta. Uvodna konferenca projekta bo potekala 16. marca 2017 v Ljubljani.
