Ajdovski pek mora plačati slab milijon

AJDOVŠČINA – Po šestnajstih letih sodnega mletja je prejšnji teden udarilo kot strela z jasnega. Skupino Mlinotest iz Ajdovščine bo po sklepu višjega sodišča v Kopru dolgotrajni denacionalizacijski postopek stal nekaj manj kot 925.000 evrov oziroma 810 povprečnih bruto plač 700 zaposlenih, kar z drugimi besedami pomeni, da je vsak zaposleni ob več kot enomesečno plačo.

»Z denacionalizacijo je država poskušala odpraviti krivico, vendar je s tem, ko je svojo krivico naložila na pleča drugih, naredila novo krivico,« si odločitev sodišča razlaga predsednik uprave Mlinotesta David Nabergoj. Odškodnino bo moral ajdovski pek poravnati v 15 dneh, vendar jih to ne bo zmlelo, zatrjuje direktor. »Šli bomo naprej vse do evropskega sodišča za človekove pravice, ki v podobnih primerih razsoja povsem drugače.«

Slovenska država je takoj po osamosvojitvi leta 1991 sprejela zakon o denacionalizaciji, s čimer naj bi popravila krivice z nacionalizacijo, ki jo je izvedla takoj po drugi svetovni vojni. Zakon je veleval, da bo denacionalizacijo speljala hitro, v enem letu, s čimer naj bi nacionalizirano premoženje vrnila v naravi.

Mlinotest in njegove hčerinske družbe so upravljali štiri nacionalizirane nepremičnine. Tedanji tozd M hotel Planika je med drugim imel v upravljanju tudi gostilno Adria v Vipavi. Z upravičenci treh nacionaliziranih nepremičnin so se hitro dogovorili za vračilo v naravi brez odškodnine, v to pa niso privolili trije upravičeni dediči gostilne Adria, ki ne deluje že od leta 1998. Ker je M hotel Planika leta 2001 šel v stečaj, je Mlinotest od prvostopenjskega sodišča že leta 2003 prejel sklep, da je zavezanec za vračilo nepremičnine, kar je 2007. potrdilo vrhovno sodišče. Leta 2009 so denacionalizirani upravičenci, ki zgradbe gostilne Adria niso hoteli sprejeti v naravi, temveč so zahtevali odškodnino, vložili tožbo za vrtoglavih 2,7 milijona evrov!

Po Gursovi oceni je neuporabna stavba z zemljiščem vredna okoli 85.000 evrov, sodišče pa je odškodnino določilo na osnovi primerljivih najemnin za gostinske objekte v Sloveniji, kar naj bi od leta 1991 do leta 2009 zneslo 925.000 evrov. »Najemnine za gostinske objekte običajno znašajo od sedem do enajst odstotkov celotne vrednosti nepremičnine, v tem primeru pa je zaračunana najemnina, ki jo je sodišče priznalo, poskočila kar na 63 odstotkov. Vse to pa je država, ki je glavni krivec za nacionalizacijo in bi morala biti tudi zavezanec za vračilo nepremičnine, naložila na pleča Mlinotesta, ki kot lastnik gostilne Adria ni bil nikoli vpisan v zemljiško knjigo,« je razložil pravni zastopnik Mlinotesta Blaž Praček in dodal, da so dolgotrajni sodni postopki le voda na mlin posameznim denacionalizicijskim upravičencem, do katerih je država širokosrčna, saj ne gre nič iz njenega žepa.

Brez rezov za zaposlene

Nabergoj je dejal, da bodo dosojeno odškodnino poravnali v roku, ki ga je določilo višje sodišče v Kopru. »Smo dobro stoječe podjetje, na roko nam bodo šli tudi naši dobavitelji in kupci. Za letos bomo zaradi odškodnine morali za pol milijona evrov skrčiti načrt naložb (načrtovanih jih je bilo za 2,5 milijona evrov, op. p.), ki so nujne, če želimo ostati konkurenčni na trgu, za pol milijona evrov pa bomo morali znižati stroške dela in poslovanja, kjer pa ne pričakujemo bolečih rezov za naše zaposlene. Seveda bomo vložili zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče in izrabili še druga pravna sredstva, vse do tožbe na evropsko sodišče za človekove pravice. Pri tem pozivamo, da se nam pridružijo še druge pravne osebe, ki so bile s postopkom denacionalizacije podobno krivično oškodovane, kot smo mi.«