Agresija na Slovenijo upravičeni manever?

GORNJA RADGONA – Čeprav je vse bolj jasno, da je kazenska zadeva Popov za Slovenijo bolj kot ne izgubljena, se pojavljajo novi očitki in protesti nad odločitvijo murskosoboškega okrožnega sodišča, da na zahtevo tamkajšnjega državnega tožilstva zavrne obtožbo zoper polkovnika Berislava Popova. Kaže že, da bo sodni dosje Popov in s tem tudi agresije JLA nad območjem od Ormoža in Središča ob Dravi čez Ljutomer do Radencev in Gornje Radgone dokočno zaprt. Po več protestih in očitkih veteranskih združenj in tudi nekaterih političnih strank je državno pravobranilstvo v imenu Republike Slovenije vložilo prošnjo za vrnitev zadeve v prejšnjo stanje, tako je namreč obstajala velika verjetnost, da se bo že končno sojenje zoper Berislava Popova nadaljevalo. Toda sodnik Branko Palatin je kot predsednik okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki je bil hkrati predsednik sodnega senata v omenjeni zadevi, prošnjo zavrnil.

Pismo Cerarju

Medtem ko višje sodišče v Mariboru o pritožbi državnega pravobranilstva še ni odločilo, se je zgodil nov protest. Vseh 21 članic in članov občinskega sveta občine Gornja Radgona z županom Stanislavom Rojkom na čelu je predsedniku Vlade RS Miru Cerarju poslalo protestno pismo. V njem sporočajo, da jih je slovensko pravosodje, natančneje tožilstvo, popolnoma razočaralo: »Izražamo ogorčenje in protest nad odločitvijo državnega tožilstva v Murski Soboti, ki je umaknilo obtožni predlog proti Berislavu Popovu. Občina Gornja Radgona, še posebej mesto Gornja Radgona, je s svojimi občani v juniju in juliju 1991 doživela opustošenje, strah in smrtne žrtve, ki jih je povzročila Jugoslovanska ljudska armada, 32. motorizirana brigada, pod takratnim poveljstvom Berislava Popova. Padale so civilne žrtve, uničena in poškodovana so bila stanovanja in civilne stavbe, zato se ne moremo in ne smemo strinjati, da se ta dejanja zaradi umika obtožnice obravnavajo kot upravičeni vojaški manever, in na to tezo ne bomo pristali. Civilne žrtve in škoda na civilnih objektih v oboroženih spopadih ne morejo ostati nekaznovani. Morebitna drugačna odločitev je zgolj in samo v pristojnosti sodišča, zoper odločitev katerega je možna pritožba. Umik obtožnega predloga, ki je v pristojnosti tožilca in zoper katerega pritožba ni možna, krši pravico do učinkovitega pravnega sredstva v kazenskih zadevah vsem svojcem civilnih žrtev in osebam, ki so v tistem času utrpele materialno škodo. Podpisani poleg ogorčenja sporočamo, da smo pripravljeni o svojem protestu informirati Evropsko sodišče za človekove pravice, kamor bomo napotili tuđi vse žrtve in njihove sorodnike. Kot pravnik se verjetno zavedate, da je Slovenija na ta način kršila procesni vidik pravice do življenja v povezavi z onemogočeno pravico do učinkovitega pravnega sredstva.«



Masleša o zlorabi za politične namene

Protestnemu pismu navkljub je jasno, da protesti in ogorčenje ne bodo spremenili tistega, kar sta tožilstvo in sodišče že naredila in vrnitve v prvotno stanje celotne zadeve, povezane s Popovim, najverjetneje ne bo. S tem v zvezi je tudi predsednik Vrhovnega sodišča RS Branko Masleša prepričan, da sprejemanje političnih ocen enega od parlamentarnih teles o odprti kazenski zadevi ter teza zlorabljanja pravosodja v politične namene tudi v drugih postopkih pomeni pritisk na odločanje sodišča in je v očitnem neskladju z načelom delitve oblasti.

Sicer pa je obtožnica, ki je bila spisana 2008., nekdanjega generala JLA Vlada Trifunovića in polkovnika Popova bremenila, da sta med osamosvojitveno vojno 1991. vodila 32. mehanizirano brigado JLA iz Varaždina do Gornje Radgone, pri tem pa napadla tudi civilno prebivalstvo in civilne objekte, zaradi česar sta umrla tudi dva civilista. Trifunovića je murskosoboško okrožno sodišče avgusta 2013 oprostilo, Popovu pa prisodilo pet let zapora, a je višje sodišče maja 2014 sodbo razveljavilo. V ponovnem sojenju je sodišče postavilo nova izvedenca, Tomaža Pörša in Marka Ungerja, ki sta Popova razbremenila očitkov, zaradi česar je tožilstvo umaknilo obtožnico, veliki senat soboškega okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval sodnik Branko Palatin, pa zavrgel vse očitke zoper Popova.