LJUBLJANA – Primer zdravnika Ivana Radana, ki ga sumijo, da je skrajšal življenje paliativnemu bolniku, je ne glede na to, ali mu gre verjeti, da je s tem želel opozoriti na razmere, le prinesel določene premike v UKC Ljubljana. V kliničnem centru so ugotovili, da je paliativna nega na nezadovoljivi ravni, zato bodo ustanovili nov oddelek.
Po besedah strokovnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Sergeja Hojkerja je treba paliativno oskrbo v UKC izboljšati, zato bodo ustanovili nov paliativni oddelek.
Paliativno oskrbo izvajajo pred smrtjo
S tem bodo po njegovih besedah lahko v večji meri pripomogli k olajšanju obravnave zelo bolnih bolnikov in lajšanju njihovih bolečin.
Paliativna oskrba se po besedah zdravnice z UKC Majde Benedik Dolničar začne, ko zdravniki prepoznajo, da je bolnik neozdravljivo bolan, in jo izvajajo pred smrtjo pa tudi po tem, ko se nudi podpora svojcem pri žalovanju. Predvsem pa se paliativna oskrba prilagaja potrebam, željam bolnika in svojcev, je na četrtkovi novinarski konferenci UKC pojasnila Benedik Dolničarjeva.
Nikoli pa paliativna oskrba ne »skrajšuje življenja oziroma ne povzroča, da bi smrt nastopila prezgodaj«. Smrt pa se z medicinskimi ukrepi po njenih besedah ne sme odlašati takrat, ko se prepozna, da so vsi ti nadaljnji ukrepi samo breme bolniku. Dobra paliativna oskrba pomeni, da bolnik ne trpi, je dodala.
Poleg tega bodo v UKC po Hojkerjevih besedah preverili in uskladili smernice s prenovljenimi smernicami Komisije RS za medicinsko etiko, ki je v torek sprejela strokovna priporočila za zdravljenje v intenzivni medicini. Priporočila določajo, ko nadaljnje zdravljenje pri umirajočem ni več v dobro bolnika oziroma več nima smisla, se lahko začnejo postopki za prenehanje zdravljenja.
