Afera Piranleaks: Drenikova Sekolcu: Hrvati so malo bolj na »horuk«

LJUBLJANA – Še vedno odmeva sredina objava treh posnetkov pogovorov med slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in slovensko zastopnico pri arbitražnem sodišču Simono Drenik, ki sta se kar po običajni telefonski liniji o dogajanju v arbitražnem postopku med Slovenijo in Hrvaško pogovarjala podobno, če se malce pošalimo, kot o vrtičkarskih nasvetih. In le ugibamo lahko, kako se raznovrstni pogovori naših predstavnikov in politikov prenašajo po nezavarovanih telefonskih linijah, pa doslej še niso pricurljali na plan ... 

Brisanje sledi: Kako sta načrtovala prenašanje fajlov 

Poslušanje posnetkov razkriva še, da sta si oba vpletena očitno pošiljala tudi elektronsko pošto. Drenikova je namreč v pogovoru dejala, da bo Sekolcu poslala »ene linke« (spletna povezava do neke informacije) glede razumevanja posameznih terminov, ki se pojavljajo v arbitražnem postopku. Očitno sta bila slovenski arbiter in Drenikova v precej pogostih stikih. Kdo ve, kdaj se bodo v javnosti pojavila še elektronska sporočila, ki sta si jih izmenjevala ... 

»Sekundo mi daj, da nekaj pogledam …« je dejala Drenikova med pogovorom in se za krajši čas posvetila brskanju (ni jasno, ali po knjigi, svetovnem spletu ali dokumentu). Nato je Sekolcu obljubila, da mu bo poslala »neke linke« in pripravila sezname, ki jih bo lahko izročil udeležencem v arbitraži. 

Eden zanimivejših delov pogovora je dogovarjanje za srečanje v Ljubljani med Sekolcem in Drenikovo. »Veš, kaj sem mislila … A bi ti, ko boš prišel k men … Kdaj pa si mislil biti kej v Ljubljani?« začne Drenikova. Sekolec pove, da je prihodnji teden neka konferenca in bo v Sloveniji. »Super,« pravi Drenikova, Sekolec pa, da se v sredo že vrača na Dunaj, zato sta se dogovorila za srečanje v sredo zjutraj pri Drenikovi.

Nato tudi razpravljata o tem, kako zabrisati sledi o njunem stiku. Pogovor se sliši kot kakšen filmski pogovor med dvema kriminalcema, ki želita skriti sledi svojih dejanj ... Drenikova je obljubila, da bo gradivo do srečanja lahko pripravila.

»Ena stvar pa je. Da bi bilo dobr vse te dokumente, če jih boš ti naprej pošiljal, tako poslati, da bi ti prinesel svoj računalnik in da na tvojem računalniku odpremo fajl (angl. datoteka) in samo prenesemo dokumente, a veš, tekst. To je čist enostavn narest. Zaradi tega, da si ti zaveden kot avtor fajla. Če ne … ali ni noben … pač čuden izgleda … pa lahko pol neki tam nekdo not vdre, pa pol najde, če sem jst avtor fajla. Če pa jst samo odprem na ključku na svojmu računalniku, pa ti pol prenesem v nov fajl, ki ti ga za vsak sektivitet na nov odpremo na tvojemu računalniku in shranimo, je pa najbolj safe (angl. varno). Mislim, da bi bilo to dobr narest,« je načrt razgrnila Drenikova. Sekolec se strinja: »O. K., v redu.«

Drenikova bo konec leta »neki na smučanju«, Sekolec družinski

Zaradi posnetkov smo izvedeli tudi načrte, ki jih imata vpletena za konec letošnjega leta. Za december sta namreč načrtovala novo srečanje. Sekolec je dejal, da bo okoli 18. ali 20. decembra in čez božič pa do treh kraljev v Sloveniji.

»Super, pol se pa takrat kaj vidmo,« pravi Drenikova. Pravi, da bo med božičem in novim letom »neki na smučanju«, ampak večinoma bo pa »tu«. Sekolec je dejal, da bo tu delal, se ukvarjal z vnukinjami in da bo »to tako družinsko življenje«. In razkrije še datume srečanj v Haagu za leto 2016.

»To je pa še too much, pol še ta Nato zraven vlečt ...«

»Jaz sem zdej doma, ampak kmalu pride moj asistent sem, tako da se ne bom mogel kasneje pogovarjati …« je pogovor v prvem in najdaljšem posnetku začel Sekolec. Poročilo je začel z morskim delom, koridorju, ki v pogovorih še ni bil določen, in možnostih, ki se glede tega v postopku kažejo. Drenikova je Sekolca večkrat kar prekinila in ga dopolnjevala, nato pojasnila, da Slovenija spoštuje IMO (International Maritime Organization) v okviru dogovora v okviru Nata.

»Mi potem nismo tle kompliciral s tem, ker to je pa še too much (angl. preveč), pol še ta Nato zraven vlečt.«

Hrvati malo bolj na horuk ...

Za sosede je dejala, da mislijo, da imajo več znanja, kot ga dejansko imajo. »Hrvaška pa misli ... tudi nimajo toliko znanja, kakor se delajo. Oni vse to malo bolj na horuk. Sploh ne vem, če oni tako dobr poznajo Nato sistem. In ga potem mi nismo notr nosili. Ker bi samo vse zakomplicirali. In je brezveze. Nato pa trenutno sledi shemi ločene plovbe. Vem, da Italija nima najav, Hrvaška pa ima,« je morski režim pojasnjevala Drenikova. 

... in nimajo take stopnje ozaveščenosti kot Slovenci

Drenikova se je povsem razgovorila, ko je razprava nanesla na kopenski del, kjer je na ustju Dragonje idealen prostor za naravne rezervate. Eden od arbitrov je dejal, da so na teh delih le žabe in komarji, s čimer se Drenikova ni strinjala. »Ne, imamo slike ptic,« se je raznežila Drenikova. »Saj imamo slike notri …« In naprej razkrije, da je ekologija njena strast. 

»Veš, kolko je to vrst, ki so izvorne vrste tle in jih skoraj nikjer v Evropi ne najdeš. In Hrvatom je to res več ali manj vseeno. Oni res nimajo take stopnje ozaveščenosti kot mi Slovenci, ki imamo toliko teh parkov in to …«

Sekolec je ocenil, da gre članom arbitražnega sodišča hrvaški arbiter Vukas že na živce, ker se »je ponavljal, ponavlja kot papiga«. To je dobro, je pokomentirala Drenikova, ki je kasneje Vukasa označila za površnega in dodala, da nima ekspertize na kopnem.

V precepu tudi tuji arbitri in njihova mentaliteta

Drenikova nato nadaljuje, da so problem celotna Istra, kataster in kopenske meje, izjavi pa še, da si želi vsaj soline. Nato se s Sekolcem strinja, da je eden od arbitrov, Vaughan Lowe, »bolj za ekološke zadeve«, medtem ko je arbitra Guillauma, ki sicer prihaja iz Francije, označila za nekoga s francosko mentaliteto. »To je čist francoska mentaliteta, če mene vprašaš,« je njegov odnos do vprašanja kopenske meje ocenila Drenikova. Malce kasneje pa, da je bil diplomat in »je subtilen na to, da you get what you need (angl. dobiš to, kar hočeš). Kar ima prav.« 

Drenikova je še razkrila, da je Guillaume že ministru (najverjetneje Erjavcu) dejal, da bo Slovenija dobila večino Piranskega zaliva in stik, izgubila pa na Dragonji. »Ves čas sem tudi naše politike pripravljala, da so glede Dragonje izjemno pesimistični … Bi bil pozitiven outreach, če bi nekaj dobili,« meni Drenikova.

»Oni so se med sabo že nekaj uskladili, če mene vprašaš,« o tujih arbitrih pravi Drenikova. »Oni so že malo usklajeni, zdej pa jih samo še zanima, kaj vidva pravita.«

Kaj je Drenikova zmenjena z ministrom

Sekolec si je ob koncu najdaljšega, skoraj enournega pogovora zaželel, da bi Drenikova še naprej sodelovala z njim. »Ne vem, koliko boš imela časa na ministrstvu,« začne in nadaljuje, da upa, da je »ne bodo drugam vlekli«. In Drenikova odločno odgovori, da je ne bodo, ker »to sem že z ministrom zmenjena«.

Sekolec si je želel, da ji bodo v službi pustili dovolj časa, da bi mu »dala čim več municije«, sektor za sektor, s čim več svojimi opombami in opazkami, da bi lahko to »njim« povedal. In da vse skupaj predstavil kot svoje zapiske. »Da jim lahko kakšno stran dam v roke, čist neformalno,« pravi Sekolec. Znova sta vpletena poudarila, da bo treba te dokumente prenesti na Sekolčev računalnik in tako zabrisati sledi o avtorstvu. 

Glede na škandal, ki se je razplamenel v teh dneh po objavi posnetka, pa je malo verjetno, da si minister Erjavec o tem, da bo Drenikova še naprej sodelovala v arbitražnem postopku, ni premislil. Drenikova je nekaj po poldnevu premierju Miru Cerarju in ministru Erjavcu podala odstopno izjavo.