LJUBLJANA – Damjan Lah, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ), se bo moral na sodišču zagovarjati zaradi najema stavbe za Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Po poročanju Dela ga je tožilstvo obtožilo zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, vložitev obtožnega akta pa so potrdili tudi na ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvu. Na okrajnem sodišču so za časnik povedali, da obtožni predlog, ki je bil vložen 20. maja, obdolžencu še ni bil vročen, da pa je v fazi vročanja.
Po domače in brez javnega razpisa
Lah je vodil celoten postopek najema stavbe za NPU in sklenil domnevno negospodarno in škodljivo pogodbo. Po policijski preiskavi njegove pisarne na ministrstvu in zasegom dokumentacije, povezane z najemom, je septembra 2011 odstopil. Kot smo poročali, so preiskovalci obiskali tudi podjetje, ki je stavbo na Dimičevi oddalo ministrstvu: gre za podjetje Ram Invest Igorja Jurija Pogačarja, prijatelja oziroma znanca nekdanje ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal in njenega partnerja, odvetnika Mira Senice.
Po podatkih Dela naj bi bilo sporno to, da je bil posel izpeljan brez razpisa oziroma izbiranja (drugih) ponudnikov, tožilstvo pa Lahu očita pridobitev nepremoženjske koristi, za kar je v skladu s prvim odstavkom 257. člena kazenskega zakonika zagrožena zaporna kazen do enega leta.
Za nič dela v žep vsak mesec pospravil 11 tisoč evrov
MNZ je Ram Investu plačeval 136.000 evrov najemnine na mesec, Ram Invest pa za isto stavbo mesečno odplačuje 125.000 evrov lizinga. Ram Invest je tako vsak mesec »zaslužil« 11.000 evrov, ko pa bo lizing odplačan, bo stavba njegova.
Kresalova bi 41 tisočakov odškodnine
Tako računsko sodišče kot Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) je zmotil posel med podjetjem in ministrstvom, zaradi mnenja KPK pa je tedaj z ministrskega mesta odstopila Katarina Kresal. Po odstopu je napovedala boj za dokaz svoje nedolžnosti in proti načelnemu mnenju KPK tudi vložila tožbo na upravno sodišče, zadevo pa zdaj rešuje ljubljansko okrajno sodišče. Do mediacije ni prišlo, saj Kresalova zanjo ni dala soglasja, 13. februarja pa je s pripravljalno vlogo k tožbi pristavila še podredni zahtevek za plačilo 41.000 evrov odškodnine.
Čakajo na ustavno sodišče
Okrajno sodišče je marca letos narok za glavno obravnavo v tej zadevi preložilo za nedoločen čas, novega obvestila o novem datumu naroka ali drugih podatkov v tej povezavi pa KPK za zdaj ni prejel. Po podatkih Dela je okrajno sodišče sledilo predlogu Kresalove, da se obravnava zahtevka odloži do odločitve ustavnega sodišča, ki presoja ustavnost zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je v ustavni presoji že od septembra lani.
