Adijo, tovarna, milijoni pa v žep

ORMOŽ – Edina slovenska tovarna sladkorja v Ormožu (TSO) je že pred časom zaprla vrata, a njeno nasledstvo še vedno buri duhove. In ne samo po Sloveniji, agonija je segla celo do Bruslja. Na koncu bo zgodba o razgradnji ormoške tovarne »cukra«, kot jo imenujejo domačini, vendarle pristala na sodišču in dobila kozla, vsaj grešnega, če že ne pravega. Izvedeli smo, da naj bi bil predkazenski postopek, ki se je začel konec minulega leta, zaključen, obtožnica zoper odgovorne pa že spisana. V prihodnjih tednih naj bi jo vložili na ptujsko sodišče, kjer bodo odločali o njeni ustreznosti.

Začetek zgodbe sega v leto 2008, ko je slovensko ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejelo načrt prestrukturiranja in tovarni sladkorja v Ormožu odobrilo 38,6 milijona evrov evropske finančne pomoči. Od tega zneska je 3,8 milijona evrov dodelilo pridelovalcem sladkorne pese kot pomoč za upad prihodka zaradi opustitve pridelave. Toda po dveh letih pravniških dopisov slovenskim investitorjem vendarle ni uspelo prepričati Evropske komisije, da oba silosa in pakirnica ne spadajo v proizvodnje objekte. Zato je iz Bruslja priromala kazen v višini 8,7 milijona evrov. Ker je to zajeten finančni zalogaj, je država že prosila, da bi denar vrnila v treh enakih letnih obrokih, po slabe tri milijone evrov.

Alergični na prevare

Prvi načrt je predvideval, da bodo ormoško tovarno razstavili na prafaktorje. Zato smo se Slovenci odpovedali vsem kvotam proizvodnje sladkorja. Toda oba silosa v ormoški tovarni, ki imata kapaciteti 35.000 in 10.000 ton, ter pakirnica so obstali. Sicer naj bi na kmetijskem ministrstvu za ta načrt vedeli, a kljub vsemu niso obvestili Evropske komisije. Predvsem to naj bi bila ena ključnih napak Slovenije v celotni sladkorni zgodbi. Evropska komisija je imela pred seboj program, za katerega je odobrila finančno pomoč, vodilni v tovarni sladkorja so izvajali drugega. In na tovrstne »prevare« so v Bruslju najbolj alergični.

Kam je romal denar, če je bil namenjen za rušenje silosov in pakirnice, bo poskušala ugotoviti posebna komisija na kmetijskem ministrstvu. »Komisija se je že sestala in začela zbirati dokumentacijo. Ima nalogo, da razišče in razčisti več nejasnosti ter odprtih vprašanj, tudi glede dela ministrstva in zaposlenih, posredovanja dokumentacije v Bruselj,« je dejal minister Dejan Židan. Okrožno državno tožilstvo na Ptuju je namreč prejelo prijavo kaznivega dejanja goljufije pri razgradnji Tovarne sladkorja Ormož. Po naših podatkih naj bi bila med domnevnimi osumljenimi četverica, ki je nekdaj vodila eno uspešnejših tovarn v Ormožu.

In kako je potekala razgradnja? Za potrebe razgradnje ormoškega giganta je bilo ustanovljeno podjetje Poslovne integracije Point, ki je imelo najprej lastnike v Londonu. Menda naj bi jih obvladovalo podjetje Nukleus Limited s sedežem v angleški prestolnici. Šele zatem naj bi lastništvo prešlo v slovenske roke in podjetje Point, ki ima sedež v Mariboru, danes obvladujejo Jurij Dogša (nekdanji direktor TSO), Branka Sok (nekdanja vodja računovodstva TSO), Teodor Frangež (nekdanji vodja kadrovsko splošnega sektorja TSO) in Zlatka Marčec (nekdanja vodja poslovne informatike TSO). Izvedeli smo, da je med tovarno sladkorja in podjetjem Point steklo za kar nekaj milijonov evrov transakcij. Toda sporen je konflikt interesov, saj je Jurij Dogša na eni strani nastopal v vlogi likvidacijskega upravitelja Tovarne sladkorja Ormož v razgradnji in na drugi strani kot solastnik podjetja, ki je izvajalo razgradnjo tovarne. Zlobni jeziki so vedno glasnejši, da so vpleteni javni denar skozi razgradnjo kanalizirali na svoje podjetje in ga nakazali na razne bančne račune po svetu.

Podjetje Point je zaposlilo več deset nekdanjih delavcev tovarne sladkorja, da so demontirali proizvodno tehnološko linijo in jo je vodstvo ormoške tovarne prodalo tovarni sladkorja v Virovitico. A to še ni vse, saj je bila pred dobrim mesecem na oglasni deski upravne enote Ormož objavljena ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč, ki so še v lasti TSO v likvidaciji. Nič posebnega, če ne bi bila na njih pomembna vodna zajetja in je njihova cena temu primerna – 2,5 evra na kvadratni meter.

Oživitev tovarne?

Zadnje čase so postale vse glasnejše govorice o ponovnem zagonu tovarne sladkorja v Sloveniji. A vrata bi lahko odprla šele leta 2018, saj bodo takrat prenehale veljati kvote za sladkor. Prav zaradi kvot se je vodstvo tovarne v letu 2006 odločilo za umik od izdelave sladkorja v Sloveniji. Zaradi tega koraka so dobili evropska sredstva, a se je Slovenija hkrati odpovedala izdelavi sladkorja. Po neformalnih načrtih predvidevajo, da bi nova tovarna v letu 2018 zaposlovala približno 300 delavcev. Tudi za kmetovalce je to vesela novica, saj bi tako lahko spet pridelovali in prodajali sladkorno peso.

Tako so posamezniki konec lanskega leta poskušali s pomočjo investicije državljanov in od drugih investitorjev po svetu novo tovarno sladkorja v Ormožu postaviti na noge. Na portalu www.GoFundMe.com so odprli projekt, a je propadel že na sprejemnem izpitu. Prvi korak je namreč, da bi zbrali 500 evrov, šele potem bi jih objavili v iskalniku. Kot smo preverili, v iskalniku projekta oživitve tovarne sladkorja v Sloveniji ni več med objavljenimi projekti. Tako je bilo sanj, da bi zbrali 122 milijonov evrov, hitro konec.