LJUBLJANA – »Po mojem mnenju gre za biti ali ne biti civilne družbe v Sloveniji. Gre za to, ali bomo Slovenci še verjeli svojim bankam ali bomo premestili svoje poslovanje v tujino. To smo bili prisiljeni storiti mi, in sicer zaradi napada države Slovenije na Korošce prek tržne inšpekcije in ministrstva za gospodarstvo,« zgroženo ugotavlja predsednik Kluba Korošcev Ljubljana Janko Arah.
V vseh 22 letih obstoja kluba in 17 letih, kolikor ga že vodi, namreč še niso doživeli, da bi se kakšen državni organ tako spravil nad njih. Društvo, ki organizira strokovna, kulturna, družabna, športna in druga srečanja ter v okviru različnih sekcij skrbi za povezovanje članov, je pod okriljem avanturistične sekcije lani člane povabilo na izlet v Maroko. Na to vabilo se je odzvalo devet članov, vsak je za izlet plačal 1000 evrov, pri čemer je vse organizirala agencija v Casablanci. Ko so se vrnili, pa so doživeli šok. »Čakal nas je poziv tržne inšpekcije,« pravi Arah in nadaljuje, kako mu je inšpekcija poslala vabilo, da naj se zglasi pri njih. »Kot pravnik sem se zgrozil, ko sem to videl. Nič ne piše, v kakšni zadevi, ne kaj raziskujejo, kaj je temelj pregleda. Sploh niso povedali, kaj pregledujejo, kaj hočejo. Ker jaz dobro poznam zakon o društvih in življenje klubov društev, sem poklical in jim rekel, da sploh niso pristojni za društva. To je civilna pravna oseba, ki se organizira v skladu z 42. členom ustave po zakonu o društvih za doseganje namenov in ciljev tega društva. In eden od ciljev je tudi izlet,« razloži sogovornik, ki še danes ne more verjeti, kako se je primer potem razvijal naprej.
Na inšpektoratu se niso dali in so mu odgovorili, da lahko pokličejo vsako fizično in pravno osebo in od nje zahtevajo, da jim izroči podatke. S tem se Arah ni strinjal in tako se je odločil, da na inšpektorat ne bo šel, prav tako jim je razložil tudi, zakaj jim ne bo posredoval podatkov (osebni dokument, statut društva in seznam potnikov ter vplačil za izlet v Maroko).
Inšpekcija na banko po podatke
A tržna inšpektorica je postopek nadaljevala, čeprav, kot opozarja Arah, ta v vsakoletnem poročilu o delu inšpektorata zapiše, da ponudniki (društva, zavodi, jezikovne šole), ki opravljajo organizacijo aranžmajev na nepridobitni podlagi, ki so namenjeni le zaprtemu krogu udeležencev, ne zapadejo pod določila zakona o spodbujanju razvoja turizma. Da bi tako dobila podatke, se je kar sama obrnila na Abanko, kjer ima društvo odprt račun in, kot pravi Arah, nezakonito pridobila podatke o transakcijah na društvenem računu. »Nič niso dobili. Naše društvo je skromno, nima nobenih javnih sredstev, nobenih velikih nakazil, razen tistih 20 evrov članarine,« pojasni sogovornik. Na računu se tako nabere okoli 5000 evrov. Obrnili so se na Abanko in od nje zahtevali odgovor, zakaj je v tem primeru izdala bančno tajnost, saj tržna inšpekcija po njegovem mnenju in tudi mnenju drugih pravnikov, ki so zadevo preštudirali, takšnih podatkov sploh ni pristojna zahtevati.
Od banke je dobil odgovor, da te podatke na podlagi 215. člena Zakona o bančništvu (Zban-1) lahko posreduje nadzornemu organu za potrebe nadzora, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti. »Na podlagi 2. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) izvaja tržni inšpektorat nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov,« so mu sporočili iz banke in dodali, da ima to pravico na podlagi 19. člena ZIN.
Nad tem stališčem je bil Arah zgrožen, saj, kot pravi, si lahko kateri koli nadzorni organ v Sloveniji izmisli, da vodi postopek, in nato dobi bančne podatke. »Kar seveda pomeni, danes jaz, jutri ti,« opozarja ter dodaja, da ZIN ureja postopek inšpekcije in prekrškov, ter ne kaznivih dejanj, zaradi česar inšpektorat ne more imeti več pooblastil pri bančni tajnosti kot tisti, ki preiskujejo kazniva dejanja. Poudarja namreč, da lahko policija oziroma tožilstvo dobi podatke o računu posameznika le, če preiskovalni sodnik da odredbo banki, da jim posreduje podatke, ki so del bančne tajnosti.
Pred Banko Slovenije je zato sprožil zahtevo za uvedbo nadzora nad Abanko zaradi, kot še vedno trdi, kršitve bančne tajnosti. V prvem odgovoru je dala centralna banka prav omenjeni banki, saj bi bila ta, če ne bi ravnala v skladu z zahtevo inšpektorja, v prekrškovnem postopku in bi morala zato plačati 1500 evrov globe. Z odgovorom ni bil zadovoljen, zato je zahteval dodatna pojasnila, in drugič mu je Banka Slovenija odgovorila, da lahko takšne podatke dobijo le nadzorni organi, ki so v zakonu o bančništvu v 19. členu opredeljeni kot nadzorni organ bank, pri čemer pa, kot dodajo, inšpektorat po ZIN še vedno lahko zahteva te podatke.
»Če lahko TIRS dobi podatke kar tako, ne da bi opredelil zakaj, policija pa mora obrazložiti in dobiti odredbo preiskovalnega sodnika, je nekaj hudo narobe v tem sistemu,« je še prepričan Arah, ki je zaradi nezaupanja do naših bank račun društva že preselil v Avstrijo, ne izključuje pa niti možnosti, da bi tja prenesel še sedež društva. »To, kar se dogaja v Sloveniji, je groba in huda zloraba oblasti,« je še prepričan in dodaja, da so v tem, kar dela tržni inšpektorat, celo elementi kaznivega dejanja zlorabe pooblastil.
Inšpektorat glede pooblastil ne dvomi Glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić pojasnjuje, da se Tržni inšpektorat RS (TIRS) na prijave, iz katerih izhaja sum, da bi lahko šlo za nepravilnosti, odzove ter preveri navedbe. Tovrstna pooblastila inšpektorjem dajeta ZIN in zakon o tržni inšpekciji, hkrati pa se za vsa postopkovna vprašanja, ki niso urejena v teh zakonih, uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek. Poudarila je, da se inšpekcijski nadzor opravlja tudi v društvih, »saj lahko ta opravljajo tudi pridobitno dejavnost«, to pa jim omogoča tudi zakon o društvih v 51. členu. »V primeru, da gre torej za opravljanje pridobitne dejavnosti, katere društvo nima opredeljene v statutu, gre za opravljanje dejavnosti na črno, za nadzor katere je v skladu z določili zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno pristojen TIRS, hkrati pa je pristojen tudi po zakonu o spodbujanju razvoja turizma, ki za opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih aranžmajev ter vodenja in spremljanja predpisuje pogoje oz. licenco. Vse navedeno pa se, kot že rečeno, seveda lahko ugotovi šele v samem postopku,« je še pojasnila glavna tržna inšpektorica. |