Prihajajoče predsedniške volitve odpirajo vprašanje naše lastne odgovornosti pri izbiri. Hudujemo se nad politiki, bentimo nad njihovimi odločitvami ali pasivnostjo, jih kritiziramo, pljuvamo čeznje, protestiramo. Pozabljamo pa, da so tam, kjer so, predvsem zaradi nas, volivcev. In vendar na državni ravni edinole predsednika države volimo neposredno. Sami odločamo, komu bomo podarili naše zaupanje, brez strankarskih ključev, kvot ali vrstnega reda na listi. Samo na predsedniških volitvah lahko sami zberemo kandidata, ki nam bo v ponos, ki bo predsednik z glasom, z vsebino, avtoriteto, z mnenji, z opozorili in vodili. Naj bo funkcija še tako brezzoba, jo takšno v resnici naredi sam predsednik – vsakokrat, ko se zateče v molk.
Aktualni predsednik Borut Pahor nas je pred dnevi presenetil z izjavo, da ni moralna avtoriteta, češ, kdo sem, da vam bom solil pamet. Volivcem je s tem polaskal, saj sporočilo med vrsticami pravi: Vi že veste, kaj je prav, zato ste me tudi izvolili. Seveda, pred volitvami je treba državljane potrepljati po rami. A če že ne zaradi nas, ki vsi skupaj vemo vse, smo dobri, odgovorni, zreli državljani, pa bi moral ohraniti vlogo moralne avtoritete zaradi politike. Politika nujno potrebuje zrcalo, odsev, glas z druge strani, potrebuje kritiko, protiutež, drugi pol. Če politika nima lastne slike, ki ji jo riše avtoriteta, sebe vidi popačeno, nekritično.
Zato je koristno, če si pred volitvami predsednika države zastavimo 9 preprostih vprašanj. Ali kandidat sploh ve, kaj pomeni biti predsednik države? Je usposobljen za to funkcijo in prinaša s seboj potrebno državniško držo ter vsebino? Kandidira zato, ker želi blaginjo državljanom, ali zato, ker želi dobro sebi? Je lahko moralna avtoriteta in vreden mojega polnega zaupanja? Je dovolj pogumen, da bo sposoben uveljaviti spremembe, ki so nujne? Je dovolj samozavesten in odločen, da bo brez kalkuliranja in v dobro državljanov jasno sporočal lastno mnenje o vseh ključnih družbenih vprašanjih? Zagotavlja, da bomo z njim dobili zrelo osebo, dostojanstveno, iskreno, pristno? Bo znal prisluhniti in povezovati interese države ter njenih prebivalcev? Bo kot predsednik zgled vsem nam in sposoben uveljaviti višje standarde politične kulture?
In pozabite, da znajo šivati, plesti, pometati itd., je fino, a za predsednika države precej nepomembno. Dober premislek, preden obkrožite, vam želim!
