Najhladnejše jutro je bilo prejšnjo sredo, ko je minimalna temperatura zraka v izpostavljenih legah padla do okoli –10 °C. Pod lediščem je bilo tudi marsikje na Primorskem. Več kot meter je snega na Kredarici, v nižinah pa ga še čakamo.
Prehod v zimski počitek
Zimsko mirovanje ali dormanca poganjkov je prilagoditev lesnatih trajnic na obdobja nizkih temperatur na območjih z letnimi časi. To sprožijo različni signali iz okolja, kot sta krajšanje dneva jeseni in nižanje temperatur zraka.
Zelo mrzlo jutro, zlasti ponekod na Notranjskem in Dolenjskem. V Babnem Polju je bil z –29,6 °C dosežen decembrski rekord; v Novi vasi na Blokah so namerili –28 °C, na Rakitni –25,1 °C, v Ambrusu –25 °C, v Kočevju –22,6 °C, v Celju –21 °C in na Vrhniki –20 °C. |
Obdobje mirovanje dreves je razdeljeno na dve glavni obdobji. V jesenskem začetnem drevesa postopoma upočasnjujejo življenjske aktivnosti: zmanjšujeta se asimilacija in rast, upočasnjuje se sprejem hranil in dihanje. Iz listov rastlina hranilne snovi prestavi v les in korenine. Med dormanco se poganjki zaščitijo pred nizkimi temperaturami s trdimi luskami.
V tem obdobju se rastlina pripravlja na zimsko mirovanje. V njej se dogajajo kemični in fiziološki procesi, ki omogočajo dvig odpornosti proti nizkim zimskim temperaturam. Krajšanje dneva in zniževanje temperature zraka jeseni omogočita tvorbo ločilnega tkiva, ki loči list od drevesa.
Če je prehod v mirovanje normalen, listje odpade novembra oziroma v prvih dneh decembra. Trajanje priprave rastlin na zimsko mirovanje in s tem čas odpadanja listja sta odvisna od vrste rastlin, vremenskih razmer, tehnoloških ukrepov in pridelka.
Nato sledi globoko zimsko fiziološko mirovanje, ki traja do dva meseca. V tem obdobju so rastline najbolj odporne proti nizkim temperaturam.
biti izpostavljeno
nizkim temperaturam
pod 5° C določeno število ur oziroma 30 do 60 dni,
da v naslednjem rastnem obdobju normalno cveti
in raste.
Tudi semena preidejo v počitek
Dormanca semen je pojav, ki zagotavlja preživetje novih rastlin in v nekaterih primerih razširjanje stran od matične rastline. Seme v vsakem primeru ne kali, če so razmere v okolju neprimerne – premalo vode, prenizka temperatura ipd.
Temu pojavu pravimo natančneje kviescenca (iz latinske besede quiescens – počitek, tišina).
Vendar pri mnogih rastlinah seme ni kaljivo takoj po tistem, ko se sprosti, tudi če so izpolnjeni vsi pogoji za rast. V naravi so razmere, ko seme dozori, redko ugodne za kalitev, še manj pa za preživetje mladih rastlinic.
Če okoljske razmere po kalitvi niso primerne za preživetje, seme odmre. To je naravna zaščita, da ne vzklije v neustreznem času, ali dormanca semena.
Pri setvi lahko dormanca moti, ker prepreči enakomerno kaljenje semena ali pa seme sprva sploh ne kali. Obstaja več metod, kako skrajšati dormantni čas. Najučinkovitejše so pregrevanje, zamrzovanje in drobljenje. Tem postopkom pravijo stratifikacija semena.
Danes in jutri se bo nadaljevalo suho vreme. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Vremenski obeti od 8. do 13. decembra 2016 Naši kraji bodo v območju visokega zračnega tlaka, ki bo na začetku novega tedna oslabelo. Takrat bo začel od jugozahoda pritekati bolj vlažen zrak. Nad nami bo sprva še temperaturna inverzija. Od četrtka se bo nadaljevalo suho vreme. Po nižinah bo od četrtka do nedelje precej megle ali nizke oblačnosti, v višjih legah in na Primorskem pa bo pretežno jasno. V višjih legah bo razmeroma toplo. V ponedeljek bo v spodnjih plasteh zapihal jugozahodni veter, v zahodni in osrednji Sloveniji se bo pooblačilo. Verjetnost za padavine se bo na začetku novega tedna malo povečala. |
Spijo tudi tla?
V dneh, ko se ohladi zrak, se postopno ohlajajo tudi tla. V tleh se nekje od konca novembra naprej dogajajo intenzivni procesi: večletne rastline intenzivno razvijajo korenine, procesi kristalizacije, mikroorganizmi pozimi predelujejo organsko snov in oblikujejo v humus, čebulčki in semena se pozimi pripravljajo na spomladansko klitje in rast.
Pomembno je tudi, da tal čez zimo ne puščamo golih. Ko gredice na vrtu izpraznemo, jih prekrijmo z organsko zastirko (slama, listje, veje). Tako preprečimo izhlapevanje vode s površine tal ter nepotrebno izgubo vode. To preprečuje odtekanje vode v močnih nalivih in zbijanje tal.
Proti mrazu odporne grme in sadno drevje (kaki) zaščitimo pred nizkimi temperaturami in šibka drevesa podpremo, da ne bodo padla pod težo snega. |
