»Zvončki in trobentice, mačice, vijolice, prodaja tudi telohe, hojladri, hojladra, skače kot kakšna zajčica, srečna je, dobro se ima, paraparapapa!« bi šla pesem, denimo, v nekem povsem drugem in neprimerno lepšem svetu, v tem pač ne! Ta je namreč presurov – za tako pomladno igrive melodije. Ta je prepreden tudi z najrazličnejšimi (modernimi) oblikami suženjstva, ki jih naša zakonodaja (z le redkimi izjemami) pač ne prepoznava, so pa tukaj in zdaj!
V Sloveniji naj bi po zadnjih podatkih WFF živelo skoraj 8000 suženj in sužnjev, posledica pestrega trgovanja z ljudmi: ali v obliki prostitucije, prislinih porok, dela za odplačevanje dolga, prisilnega ali izkoriščevalskega dela, suženjstva za ritualne ali verske namene, da, tudi v obliki otroške pornografije!
Takšne žrtve so pridobljene, ne da bi si to želele. Takšne žrtve so za nameček še nadzirane in izkoriščane. In so (tako kot oni romunski žicar, ki se je pred veleblagovnico delal sprva neozdravljivo bolnega, že dobro uro zatem pa je vanj zadaj za stavbo očitno treščil kozmični žarek ter ga čudežno ozdravil) ob vse dostojanstvo!
Slovenija, sploh njeni odročnejši kraji, je znana še po eni obliki suženjskega razmerja: gre namreč za sprva lažno ljubeznivost in pretirano skrb do onemoglih, ki pa že kmalu prerasteta v načrtno izkoriščanje betežnosti in – kar je bistvo te prevare – pobrano zapuščino. Menda obstajajo celo združbe, ki vohljajo po vaseh za betežnimi, bolnimi in osamljenimi. Ki se na koncu zavedeni ali prisiljeni podpišejo pod oporoko in ostanejo – brez vsega.
Ali je morala zaradi podobnega od doma tudi 85-letna ženička iz Suhe krajine, ki v središču Ljubljane noč za nočjo prodaja šopke rož, ne vem. Vem pa, da jo je zadnjič pri njenem delu nadzoroval neki mlajši moški (širokih ramen in temnejše polti). Dvomim, da je bil njen sorodnik. In četudi bi bil, starke ne bi smel tako srepo pogledati, saj vendar ni njegova last! Ali pač? Ter ji kot kakšni sužnji, videli smo, ukazati, dovolj je bilo gobcanja, gremo naprej, delat in prodajat... »Zvončke in trobentice, mačice, vijolice, prodaja tudi telohe, hojaladri, hojladra, skače sred' prestolnice kot navadna sužnjica, paraparapapa!«