80 let kljubujejo dežju in času

KRANJ –  »V središču Kranja imajo daljšo tradicijo kot naše dežnikarstvo samo trije – dve zlatarni in ena drogerija. Takoj za njimi smo mi, ki ravno te dni praznujemo osemdesetletnico dežnikarstva v naši družini,« je na bogato zgodovino izdelovanja in popravljanja dežnikov ponosen Tomaž Jenko, ki ga Kranjčani poznamo pod vzdevkom Jene. Je edini, ki v Sloveniji izdeluje rdeče parazole za narodne noše: »Tik preden je v Evropi propadla še zadnja tovarna, ki je izdelovala blago za dežnike, sem k sreči naročil dovolj rdečega blaga zanje.«

S svojimi marelami ni osamljeni jezdec samo v gorenjski metropoli, ampak tudi v Sloveniji, kjer po sogovorniku dostopnih podatkih le še v prestolnici dežnike izdeluje in popravlja Marija Lah.

»Moj stari oče Alojzij Jenko je bil po rodu iz Vodic. Izhajal je iz čevljarske družine. V Karlovcu se je s prijateljem začel ukvarjati z dežnikarstvom, a se skupni posel ni obnesel, zato je šel na svoje. Leta 1935 je naredil mojstrski izpit za dežnikarja. Sprva je obrt opravljal v Ljubljani. Nato je, bržčas zaradi tega ker so bile cene nepremičnin tukaj že takrat nižje kot v Ljubljani, prišel v Kranj. Najprej je kupil delavnico v Cankarjevi ulici, nato je sčasoma prihranil dovolj, da si je kupil prostore v elitnejši Prešernovi ulici,« je točno tam, in to v delavnici, ki se nadaljuje zadaj za trgovino s stoterimi dežniki, pojasnil Tomaž Jenko.

Za starim očetom našega sogovornika je obrt prevzel sin, prav tako Alojzij imenovan. Nato je pred 27 leti na vrsto prišel še Tomaž Jenko, ki je torej že tretja generacija kranjskih dežnikarjev. »Ko je stari oče prišel v Kranj, so bili tu trije ali štirje dežnikarji. V mestu so imeli tudi izdelovalca klobukov, urarja, čevljarje. Večina je že izginila iz starega Kranja oziroma je danes, razen klobučarja, ostal le še po en predstavnik svoje obrti.«

Z občutkom, ponosom in hkrati težkega srca govori o starem delu Kranja. V preteklosti se je (tudi on) trudil, da bi mestnim oblastem predstavil načine za oživitev starega jedra. Življenje je, vsaj kolikor se ga je obdržalo do takrat, od tod na veliko začelo odtekati pred debelim desetletjem, ko so na obrobju mesta začela rasti nakupovalna središča. »Trudili smo se oživiti staro mestno jedro, a so vsi načrti padli v vodo,« pojasni sogovornik.

Živa izložba

Pa vendar so se nekatere ideje dežnikarja in peščice somišljenikov obdržale. Zavedni Kranjčani se še dobro spominjajo, kako je pred kakšnim desetletjem v izložbi dežnikarstva nepremično sedel France Prešeren. Pravzaprav se je v izložbo usedel kranjski igralec Bojan Bešter in nemo gledal hišo, ki se dviguje na drugi strani ulice. V tej hiši je namreč naš veliki pesnik umrl. In kdo ve – nemara je ravno ta oddaljena brezbesedna predstava predstavljala zametke Prešernovega semnja, ki zadnja leta na začetku februarja v Kranj zvabi več tisoč obiskovalcev. »A ti, ki v stari del mesta pridejo ob večjih dogodkih, so zgolj sprehajalci, ne pa kupci. Morda imajo od takšnih množičnih prireditev dobiček le lokalčki, trgovinarji pač ne,« resnico pove kranjski dežnikar. Odtekanje življenja iz starega jedra še zdaleč ni edina ovira, s katero se sooča zadnji dežnikar v Prešernovem mestu. Svoje so naredili ceneni kitajski izdelki, ki kupcu narekujejo, da je že ob manjši poškodbi dežnika njegovo mesto v smetnjaku, ne pa v dežnikarski delavnici. »Kljub temu v zadnjih treh letih opažam, da se pri nas oglasi vse več tistih, ki so kupili dežnik srednjega razreda in bi ga radi popravili. Če so pred petimi leti kupovali cenene in s tem tudi nekakovostne dežnike, se danes ta trend obrača,« spreminjajoče se navade sodobnega potrošnika opiše sogovornik.

Kajpak mu v deževnem vremenu na modno oblečeni mimoidoči najprej v oči pade to, kakšen dežnik varuje njeno frizuro. »Če se lepo oblečeš, zraven ne moreš vzeti podrtega ali celo reklamnega dežnika. To preprosto ne gre skupaj. Dežnik je oziroma bi moral biti modni dodatek, česar se danes zaveda malo ljudi,« pravi Tomaž Jenko. In brž doda, da se najdejo tudi svetle izjeme: »Kranjska dama srednjih let se vsakič, ko si kupi nov plašč, oglasi pri meni. Nato zraven izbere še dežnik.«

In morda se bo tudi ona ta konec tedna, v petek popoldne in v soboto dopoldne, mudila pri Dežnikarstvu Jenko. Tam se, ob 80. rojstnem dnevu dežnikarstva v družini Jenko, obeta večja proslava, na kateri bodo kupce razvajali z glasbo in popusti. Če bo dež – prireditev ne odpade!