LJUBLJANA – Premier Janez Janša je na seji ekonomsko-socialnega sveta (ESS) poudaril, kako zelo pomemben je socialni dialog vsakič, ko (se) odločamo o naši usodi: leta 1991 ali leta 2012. No, že hip zatem je opozoril, da če petih ukrepov, ki jih vlada predlaga za nujno potrebno stabilizacijo finančno-gospodarskih razmer v državi, ne bo mogoče uresničiti, ob pogajalski mizi ne bodo več sedeli socialni partnerji, temveč predstavniki tistih ustanov, ki jih bomo prisiljeni zaprositi za mednarodno finančno pomoč: »Suveren si, dokler si samostojen in lahko sam plačuješ svoje dolgove, ko pa tega ne moreš več, odločajo tisti, ki so ti denar posodili.«
Tudi premier se sprašuje, kje so milijarde
Predsednik vlade je dejal, da se tudi sam strinja z ljudmi, ki se res ne sprašujejo zaman, kje je tistih osem milijard evrov, ki si jih je Slovenija izposodila v nekaj zadnjih letih.
Sami sebe bi slepili, če bi zdaj trdili, da prvi odzivi sindikatov, ki so sledili takšnemu nastopu predsednika vlade, glede na slovenske notranjepolitične razmere niso bili povsem pričakovani. Bili so. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je premierju odgovoril, da bo vlada naredila veliko napako, če bo predloga pokojninske reforme in reforme trga dela poslala v parlamentarno proceduro, ne da bi ju prej uskladila s socialnimi partnerji, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja, glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj, pa je bil kot po navadi še ostrejši od Semoliča, dejal je, da poteze vlade ne vodijo v pravo smer, in že kar začel omenjati protestne shode. Sindikati so poleg tega ogorčeno zavrnili tudi po njihovem prepričanju nesprejemljiv predlog vlade (norčevanje vlade), da bi po novem uvedli začasna in občasna dela za brezposelne ter med drugim določili, da bi začasno delo, ki bi ga delodajalci ponudili starejšim od 50 in 55 let, šteli za ustrezno, če bi bil posameznik, ki bi mu ponujali takšno delo, zanj usposobljen in zmožen ter če delovno mesto ne bi bilo oddaljeno »več kot tri ure vožnje« od njegovega bivališča.
| Vlada ponuja pet ključnih ukrepov Konsolidacija javnih financ, ki jo zagovarja vlada, naj bi predvidoma izboljšala javnofinančni položaj. Toda vladni koncept konsolidacije je menda mogoče zagotoviti le s sprejetjem vseh petih ključnih ukrepov: s podporo sanaciji bančnega sistema, ta je nujno potrebna za pozitivno gospodarsko rast, z ureditvijo zdajšnjega kaotičnega stanja na področju državnega premoženja z ustanovitvijo slovenskega državnega holdinga, z razbremenitvijo pokojninskega sistema, ki bo upokojencem omogočila redno izplačevanje pokojnin in ustavitev padanja teh, in z reformo trga dela, ki bi vzpostavila tako imenovano prožno varnost, ki je ključni pogoj za vsa tuja vlaganja in nova delovna mesta. Peti ukrep, ki bi ga prav tako bilo treba uresničiti, naj bi bil, kajpak, vpis zlatega fiskalnega pravila v ustavo. |
Kakor koli, premier Janša je že predvčerajšnjim napovedal, da bo vlada na včerajšnji redni seji potrdila predloga pokojninske reforme in reforme trge dela. S tem se tako zelo mudi predvsem iz dveh razlogov: ker pokojninska reforma po svoji vsebini spada k proračunskemu paketu in ker bomo na ameriškem finančnem trgu v prihajajočem tednu začeli prodajati državne obveznice. Bo pa vlada vsekakor še poskušala (za obe) poleg soglasja sindikata pridobiti tudi podporo opozicije. Če nam ne bi uspelo prodati zadostnega dela obveznic, 5. decembra v javnem sektorju ne bo plač in niti kakšnega drugega transferja.
