Krakarjev Oti Nemanič z Gornje Lokvice nad Metliko je eden zadnjih velikih mojstrov slamokrovcev v Sloveniji, ki vam staro kaščo, vikend, kozolček ali kar hišo po šolsko prekrijejo s slamo, ki bo zagotovo držala 20 let. Skratka, nič manj kot sodobna opeka, s katero so lahko kar težave, če je ne spečejo kakovostno.
Po dolgem pogovoru, Oti je namreč zares zanimiv možak z izginjajočim znanjem, sem presenečeno zinil, ko je omenil, da pet snopov kakovostne ržene slame, s katerimi prekrije en kvadratni meter strehe, stane 30 evrov. Da je slama na strehi dražja od cigla, je nekako logično, saj ni povpraševanja in masovne proizvodnje... Toda vzelo nam je dih, ko smo primerjali, koliko kmet zasluži pri prodaji zrnja in koliko bi dobil za rženo slamo.
Povprečen pridelek rži na hektar se vrti okoli štirih ton. Odkupna cena kilograma rženega zrnja je morda 12 centov za kilogram, kar pomeni, da bi kmet za hektar rži dobil celih 480 evrov.
No, za to se mu ne splača niti traktorja zakurblati, zato manjši kmetje žito običajno sejejo bolj zaradi kolobarja.
Za 100 kvadratnih metrov pripravljene prekrivne ržene slame pa bi kmet pokasiral 3000 evrov. Po tej ceni jo prodajajo specializirani kmetje v Franciji. Če bi za slamo dobil vsaj dva tisočaka, bi se mu prikazala nebesa, ob tem, da bi mu seme še vedno ostalo in bi ga pokrmil perjadi in prašičem. Ali spekel kruh. Svet se je obrnil na glavo, slama je vredna več kot kruh. Mlečni kmetje so pred propadom, saj je odkupna cena mleka strmoglavila na 23 centov, s čimer ne bodo preživeli.
Če še malo obrnemo, stvar postane še bolj grozljiva. Za pet snopov slame, ki zraste na 100 kvadratnih metrih, moramo dati zrnje rži, ki zraste na 500 kvadratnih metrih. Se pravi 40 kg žita ali kruha za snop slame. Iz zrnja resda lahko spečemo kruh, ki je v trgovinah relativno drag. A koliko mladih mamic je še gospodinj, ki bi znale speči kruh? Po neki anketi ljubljanske mamice osnovnošolcem kuhajo dvakrat na teden.
