LJUBLJANA – Finančni minister dr. Janez Šušteršič je (kar) na seji parlamentarnega odbora za finance napovedal vložitev dopolnil, s katerimi naj bi ugodili zahtevam nekaterih sindikatov oziroma skupin: poleg drugega naj bi z dopolnitvijo prvotnega predloga zagotovili tudi ohranitev 2. maja kot dela prostega dneva. Iz Semoličeve Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so namreč odločno nasprotovali predvideni odpravi prostega 2. maja.
Vlada se je, kot je znano, (naj)prej še zavzemala za to, da bi zasledujoč večjo produktivnost ter zmanjšanje proračunskih stroškov in stroškov delodajalcev odpravili tudi dva doslej dela prosta dneva, 2. januar in 2. maj.
Ohranitev 2. maja koristna za dosego dogovora
Minister Šušteršič je, tako pravi, prepričan, da je tudi »ohranitev 2. maja« lahko koristna za dosego dogovora oziroma zagotovitev bolj usklajene parlamentarne podpore vladnim prizadevanjem za uravnoteženje javnih financ, pozablja pa, da v parlamentarni dvorani ne bo predstavnikov ZSSS, bodo pa zato tam poslanke in poslanci Pozitivne Slovenije in SD, ki še kar navajajo kopico pomislekov proti vladnim varčevalnim ukrepom, vladnemu konceptu uravnoteženja javnih financ in, ne nazadnje, tudi proti vladnemu predlogu rebalansa proračuna. Prav Pozitivna Slovenija pa zagovarja rešitev, v skladu s katero dela prost dan ne bi bil več 15. avgust (dan Marijinega vnebovzetja), ko praznujejo katoliški in pravoslavni verniki. Razlog? Ker naj bi bilo z odpravo dela prostih dnevov menda še najsmotrneje poseči v obdobju najintenzivnejšega dopustovanja.
Odzivi z dveh bregov političnega prizorišča so pričakovano nasprotujoči si. Minister dr. Žiga Turk je, denimo, prek twitterja včeraj dopoldne sporočil zunajparlamentarni LDS, ki je že pred časom začela zagovarjati manjše število cerkvenih praznikov: »Lejte, če hoče izvenparlamentarna stranka zbujati pozornost, mora predlagati, da se ukine božič ali vsaj velikonočni ponedeljek.«
Moramo res biti nekaj posebnega?
Mimogrede, prvomajsko praznovanje nikjer drugje v Evropi ne pomeni dveh dela prostih dnevov. Samo še v dveh drugih članicah EU (v Romuniji in Veliki Britaniji) novo leto praznujejo tudi še 2. januarja. Pa še to: ideološko neobremenjeni ekonomisti opozarjajo, da posamezna država lahko največ doseže, če odpravi praznik, ki ga ne praznujejo v sosednjih državah oziroma v tistih, s katerimi najintenzivneje sodeluje na gospodarskem področju, drži, če smo prosti hkrati s sosedi in tudi v delovnem zagonu sočasno z njimi. Pri nas bi bila, torej, smotrna kvečjemu odprava prostega 2. januarja, 27. aprila in 2. maja.
