Nekoč je bilo ladjedelstvo lesenih bark pomembna dejavnost, ki so jo Primorci nosili v sebi, a danes smo na to že skoraj pozabili. Ladijski mojstri, tesarji in mizarji so stoletja gradili lesenjače za ribolov in večje ladje za obalno plovbo ter plovbo po severnem Jadranu. Bili so nadvse cenjeni ter spoštovani in v škverih si je služilo kruh več ljudi kot v marsikateri drugi obrti.
Ladjedelnice so bile v Izoli, Kopru in Piranu, kjer so imeli kar štiri. Znanje o izdelovanju lesenih plovil je bilo tako razširjeno, da so ljudje večino manjših bark, kot so sandolini in batane, izdelovali kar sami doma. Lesenjače so z razvojem nadomestile ladje iz drugih materialov. Škver društva Bracera, ki pod Sečo ljubiteljsko nadaljuje stoletno tradicijo gradnje ter popravila lesenih plovil, je zadnji na slovenski obali. Zato je toliko bolj razveseljiv projekt komaj 16-letnega Dana Poljšaka – pogumno se je lotil gradnje 7,5 metra dolge lesene dvojambornice.
Proti vetru
Dan prihaja iz Škofje Loke, v Portorožu pa obiskuje gimnazijo, elektro in pomorsko šolo, smer plovbni tehnik. Od mladih nog je povezan z morjem, saj se je rodil v jadralski družini. »Oče prihaja iz Barkovelj pri Trstu in vsak vikend smo iz Škofje Loke hodili tja jadrat. To, da mi morje pomeni življenje, da so jadrnice in morske zgodbe del mojega vsakdanjika, imam po očetu. Lesene klasične barke so mi od nekdaj všeč in z očetom sva pred leti zame že predelala star trup elanke v dvojambornico Škrgo. A ker sem jo prerasel, sem se lotil gradnje nove.«
Tako v hangarju Marine Portorož že vse od poletja dobiva prve oblike trup lesene Cassiopeie, kot jo bo poimenoval po ozvezdju, ki je povezano s Severnico, za mornarje tako pomembno. S poševnikom bo merila 11 metrov, zadnji jambor bo visok 8,5 metra, sprednji bo za meter krajši. Imela bo dve sošni jadri, tri floke ter eno križno jadro. V notranjosti bodo dve ležišči, kuhinja in stranišče.
»Načrte je po mojih navodilih naredil Andrej Balanč iz Maribora, gre pa za tip jadrnice baltimorski kliper, ameriško bojno ladjo z začetka 19. stoletja. Bile so hitrejše od angleških ladij in so lahko jadrale proti vetru,« opisuje svojo Cassiopeio ob njenih risbah in slikah, ki jih je narisal sam. Tudi slikanje jadrnic mu gre namreč od rok. Tako je pripravil že nekaj razstav, na mednarodnem likovnem tekmovanju Volvo Ocean Race Art Competition pa je za risbo jadrnice prihodnosti osvojil prvo nagrado.
Ob tem je tudi športni jadralec, večkratni državni prvak in slovenski reprezentant v razredu optimist. Zagnanemu fantu ne stojijo ob strani le starši, temveč mu je uspelo pritegniti tudi naklonjenost vodstva pomorske šole ter pokrovitelje, med katerimi je z navdušenjem tudi Japec Jakopin, graditelj svetovno znanih plovil.
Najprej v Grčijo
Ravnatelj šole Borut Butinar pravi: »Dan je med najuspešnejšimi dijaki in takoj smo opazili, da je zelo inovativen ter da ima veliko znanja in velike želje, zato bomo vsako leto za njegov projekt prispevali nekaj tisoč evrov. Barka bo njegova, a jo bo za vaje dijakov na morju in promocijo uporabljala tudi šola.« Butinar ob tem poudarja, da je primer izjemno pomemben za srednje strokovne in poklicne šole, saj spodbuja neformalno učenje in projektno delo. Dodaja: »Želeli bi, da bi se na naši šoli obudil vzgojni program ladjegradnje. Včasih smo ga že imeli, in če ta poklic odmre, mojstrov ne bomo imeli nikoli več. Po drugi strani potrebe po teh mojstrih rastejo, tako da se z njimi ponujajo nova delovna mesta.« Danov strokovni mentor je Ivica Krpetič, eden zadnjih mojstrov gradnje lesenih bark pri nas, pri gradnji pa mu pomagajo tudi sošolci.
Dan je izračunal, da ga bo jadrnica, ki nastaja v Marini Portorož, brez dela stala približno 17.000 evrov. Razmišlja tudi že o njeni posadki, s katero se bo podajal na regate. »Najprej bom z njo zaplul proti Grčiji. Vem pa, da to gotovo ni zadnja barka, ki jo bom naredil,« je odločen.