Vse bolj sem prepričan, da je edini resnično dober in uspešen zakon le tisti med slepo žensko in gluhim moškim. Vsi drugi so bolj ali manj obsojeni na boje brez zmagovalca. Tako vsaj vedo povedati ločeni. In prvi pod Alpami temu pritrjujejo v majhni občini Dornava na obronkih Slovenskih goric, kjer je dokazano največ ločitev; 2,7 na tisoč prebivalcev. Ker pa je ločitev nepreklicno povezana s poroko, je prav pogledati še tovrstnega slovenskega rekorderja. V Makolah, občini na zahodnem robu Haloz ob izteku Jelovškega potoka, jih je lani od tisoč prebivalcev zakonsko zvezo sklenilo šest. Največ. V Hodošu, Osilnici in Veržeju denimo lani niso imeli enega samega poročnega slavja. Torej tudi ne pripadajočih fantovščin in dekliščin. Cerkev gor ali dol, očitno živimo čase, v katerih je modno predvsem koruzništvo. Navsezadnje to velja za vse kraje med Hodošem in Koprom, saj smo lani v primerjavi z letom poprej našteli natančno 11,4 odstotka manj porok.
Zakonska zveza naj bi bila prvi plod ljubezni. Praviloma do nekoga, ne do nečesa. A resnici na ljubo, vse manj je ljubezni brez zlate kartice. Pa najsi bo to visa, american exspress, mastercard, diners, karanta ali kaj šestega, sedmega, osmega. Težja je kartica, večja je ljubezen. Seveda, obstajajo tudi tiste prave, večne. Alias Romeo in Julija. In sploh ne nujno s tako jokavim koncem. Rad bi, da bi bil največji sad ljubezni otrok. Pravzaprav edino zagotovilo, da je naše življenje nesmrtno. Z njim pa kajpak človeška vrsta. Človek. A nikakor ne, da smo na svetu zgolj zato, da bi mehanično nadaljevali vrsto, imeli otroke. Da bi bilo to najbolj egoistično ravnanje, ki ga zmoreta moški in ženska. Ljubezen med njo in njim naj bo le uvod v ljubezen do otroka.
Verjamem, da smo pod Alpami večinsko tako vzgojeni. Sicer danes ne bi mogel zapisati številke, da je lani moški živelj pod Alpami priznal očetovstvo za kar 11.992 otrok. Kajpak rojenih materam brez poročnih prstanov. Praviloma mladim. Priznati očetovstvo pomeni prevzeti skrb in odgovornost. Teh 11.992 otrok – četudi s stigmo nezakonskih – bo torej imelo mamo in očeta z imenom in priimkom. In to je daleč najpomembnejše. Poroka? Naj ostaja eden od obredov sakralizacije življenja.
