MARIBOR – Na mariborsko sodišče se po desetih letih vrača primer podjetnika Janka Zakeršnika, ki je po napadu na Večerovega novinarja Mira Petka tožil Večer in novinarja zaradi razžalitve časti. Ustavno sodišče je namreč razveljavilo sodbo, v kateri je Višje sodišče v Mariboru pred štirimi leti pritrdilo Zakeršniku.
Kaznovan le Petek
V torek je minila enajsta obletnica napada na nekdanjega Večerovega novinarja Mira Petka. V tem primeru je bil do zdaj kaznovan samo Petek sam, saj ga je po napadu tožil koroški podjetnik Janko Zakeršnik. Zaradi psihičnih bolečin, ki jih je doživljal zaradi Petkovega poročanja o njegovem podjetniškem slogu, je poskušal od Petka in Večera izterjati pet milijonov tolarjev. Sodišče je ocenilo, da so podjetnikove psihične bolečine vredne le 3000 evrov. Ker je bila sodba pravnomočna, je bilo odškodnino treba plačati, Večer pa se je skupaj s Petkom pritožil na ustavno sodišče. Večer je vztrajal pri stališču, da je nagrajenec gospodarske zbornice in častni občan Slovenj Gradca Janko Zakeršnik javna oseba.
Javnost ima pravico do obveščenosti
Le dan po enajsti obletnici obračuna z novinarjem je ustavno sodišče sporočilo, da je sodba mariborskega sodišča razveljavljena, danes poroča Večer. V svoji odločbi je soglasno ugotovilo, da ima javnost pravico biti obveščena o nepravilnostih oziroma kršitvah predpisov o preprečevanju pranja denarja pri poslovanju banke, mediji pa imajo pravico o teh nepravilnostih ne le poročati, ampak lahko razkrijejo tudi to, da je banka zakonsko dolžnost opustila le v primeru nekaterih oseb.
Zakeršnik je javna oseba
Za razkritje polnega imena in priimka mediji načelno nimajo legitimnega interesa, ampak v obravnavani zadevi je odločilna okoliščina to, da je imel »prepoznaven koroški podjetnik status relativno javne osebe in je zato podan večji interes javnosti, da izve za dogodke, povezane z njegovim podjetniškim udejstvovanjem, mediji pa imajo pravico o tem obveščati«.
Po oceni ustavnega sodišča namen Petkovega pisanja o Zakeršnikovih pologih na NKBM, ki je temeljilo na zanesljivih virih, ni bil zgolj poročanje o bančnih nepravilnostih, temveč je bil njegov cilj razkriti vplivne gospodarske mreže, ki lahko vplivajo na poslovanje bank v posameznih primerih, navaja časnik.
Petka ni zanimalo Zakeršnikovo premoženje
V nasprotju z mariborskim sodiščem ustavno sodišče ob tem soglasno ugotavlja, da se Petek ni zapičil v Zakeršnikovo premoženjsko stanje, zato da bi po nemarnem posegal v njegovo zasebnost in ga žalil, ampak zato, da bi pokazal, da ni naključje, da je banka svojo zakonsko dolžnost opustila prav v Zakeršnikovem primeru.
Ustavno sodišče je sodbo torej razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje, pri katerem pa bo moralo sodišče upoštevati stališče, da Janko Zakeršnik je javna oseba, je še poročal Večer.
