Ob spuščanju proti Vratom je za mano hitela nevihta v vsej svoji besnosti. Sem srečal četverico gornikov od tam, kjer je vinska trta bolj razširjena kot regrat. Otovorjeni z nahrbtniki, na nogah čevlji ne preveč prepričljive kakovosti, je vsak vlekel v dlani stiskajočo polivinilasto vrečko s po tremi plastičnimi liter in pol cvičkasto napolnjenimi steklenicami. »Kam?« »Na Triglav!« Obrniti se jih ni dalo. Popoldan, ko se je znova prikazalo sonce, sta dva od njih doživela helikopterski polet. Zlomljen gleženj pri prvem in drug z razbito betico.
Drugič sem po Hanzovi smeri skočil do Mojstrovke. Brskajoč po konzervi z mesnim narezkom sem na vrhu poslušal dvojico. Ob nežnih štajerskih besednih meandrih sta odprla najprej prvi par, potem še drugi par pločevink hmeljevega napitka. Vročina je pritiskala, pot nazaj do sedla Vršič je precej strmo zajebana. Predlagal sem, naj popijeta vodo, imel sem je dovolj s seboj. Ob odpiranju tretjega para pločevink sta se porogljivo nasmehnila in mi dala vedeti, da sem butec. Sem čakal, da sta šla navzdol, sam za njima. Po slabe pol ure spusta se je drugi zvrnil na prvega, ki je nato imel lice, kot da bi ga v glavo zadel s šibrovko. Prevrnjeni si je izpahnil rame. Klical sem 112 in ju poslal nekam tako sočno, da me je še ta z izpahnjeno ramo hotel kresniti na gobec.
Moji Gorenjci so bolj taktični. Šele po osvojenem vrhu v planinskih kočah se polotijo žganjekuhnih derivatov, tako da se širijo žile. Potem gredo iz bajte popoldan nazaj v dolino in nenadoma nastanejo težave s srcem in sladkorjem v krvi, obhaja jih slabost ali pa so onemogli. Spet in spet se kliče rešilce z ventilatorjem.
V odrešilni jekleni ptici je veliko za zdravje prijaznega in prepotrebno nujnega, začenši s posamezniki, ki so člani sestava izjemnega pilotskega osebja, ter izurjenim gorskim policistom, zdravnikom letalcem ter gorskimi reševalci. Imajo celoten spekter medicinske opreme, predvsem pa so predani svojemu človekoljubnemu poslanstvu. Vendar v tem stroju, ki je samo letos v gorah do tega potipkavanja kolumne posredoval stotrikrat, manjka ena majcena naprava. Ki meri promile! Tega strojčka v helikopterju ni. Moral bi biti! In če ne bi pokazal 0,0 ‰, ko se vkrcava katerega od prej opisanih patronov, bi tak planinski junak moral celotno posredovanje plačati. Do zadnjega centa!
