LJUBLJANA – Veliko je bilo že povedano in napisano o nepriznanju zakonito opravljenega nadurnega dela v pokojninsko osnovo. Delo, ki ga ZPIZ ne priznava oz. noče vštevati v pokojninsko osnovo, so delovni in pošteni delavci opravljali vedno na osnovi takrat veljavne delovnopravne zakonodaje. Torej zakonito.
Da bo tudi širša javnost seznanjena, s kakšnimi »strokovnimi« obrazložitvami vodstvo ZPIZ utemeljuje svoje razloge za zavrnitev upokojenčeve pritožbe bom eno izmed teh na vpogled in presojo bralstvu danes predstavil v celoti. Kot prvi primer sem vzel v roke Odločbo ZPIZ št. 4164962 z dne 26. 10. 2016, katere podpisnika sta XXX (ime hranimo v uredništvu), univ. dipl. pravnica, svetovalka področja III, ki je postopek vodila, in YYY (ime hranimo v uredništvu), direktor sektorja za izvajanje zavarovanja, kjer v obrazložitvi piše naslednje:
»Pritožbeni organ po pregledu celotne dokumentacije torej ugotavlja, da zavarovanec oz. pooblaščenec v zahtevi in dopolnitvi le-te ne navaja nobenega novega dejstva in ne prilaga prav nobenega dokaza (določene dokaze je zavarovanec v zvezi z nadurnim oz. produktivnim in podaljšanim delovnim časom predložil v upokojitvenem postopku), pač pa vseskozi pavšalno navaja, da Zavod pri izračunu pokojninske osnove ni upošteval nadurnega dela iz razloga, ker naj Zavod ne bi spoštoval in poznal delovnopravne zakonodaje.
V zvezi s tem argumentom se pojasnjuje, da je pritožbenemu organu Zavoda znano dejstvo, da so zavarovanci v različnih gospodarskih družbah pred letom 1992 opravljali nadurno delo, ne da bi imele gospodarske družbe nadurno delo kot poseben delovni pogoj za posamezne vrste dela urejeno v svojih internih aktih, v primeru ureditve navedene problematike v internih aktih pa se je večkrat izkazalo, da so bile gospodarske družbe tiste, ki niso upoštevale delovnopravne zakonodaje in so delavci opravljali nadure (po odredbah ali brez teh), četudi nadure niso imele značaja posebnega delovnega pogoja. Večkrat so bili sami interni akti gospodarskih družb v nasprotju z delovnopravno zakonodajo, kar se je izkazalo v delovnih inšpekcijskih nadzorih in tudi v upokojitvenih postopkih, vendar Zavod na to ni imel vpliva. Delavci praviloma niso imeli želje po odklonitvi nadurnega dela, saj je bilo delo plačano, z dejstvom, kako bo tako delo vplivalo na njihovo pokojnino, pa se praviloma niso spraševali in obremenjevali, saj so bili njihovi zavarovalni primeri za nastop pokojnine časovno še zelo odmaknjeni. V primerih, ko nadurno delo ni imelo značaja posebnega delovnega pogoja, pa tako delo ni moglo biti in tudi ne more biti šteto v pokojninsko osnovo, saj so tako določali pokojninski predpisi, veljavni do leta 1992. Nadalje se pojasnjuje še, da se prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od nadur ni plačeval vse do leta 1985, od nadur se je plačeval le poseben davek občini oz. državi Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se od nadurnega dela plačuje šele od leta 1986 dalje, pri čemer pa iz zavarovančevih podatkov izhaja, da od leta 1986 dalje pri delodajalcu nima javljenih prav nobenih nadur, le-te ima javljene le za čas od 1. 3. 1992 do 31. 5. 1992 (11 nadur) in za čas od 1. 1. 1993 do 15. 7. 1993 (97 nadur), ko delovnopravna zakonodaja naduram ni več predpisovala značaja posebnega delovnega pogoja. Zavarovanec kasneje (po letu 1993) nima javljenih prav nobenih nadur.
[...]
Iz navedenih razlogov pritožbi glede na 248. člen ZUP ni mogoče ugoditi. S tem pa ni podlage ne za izplačilo razlike med pokojninama ne za izplačilo zamudnih obresti, kot to zahteva pooblaščenec v pritožbi.«
Opomba: V pokojninsko osnovo zavarovanca je bilo vzeto obdobje 1970 do 1991. ZPIZ so bili posredovani vsi potrebni argumentirani dokumenti, na osnovi katerih bi moral ZPIZ zakonsko opravljeno nadurno delo šteti v pokojninsko osnovo.
Omeniti velja še, da so take in podobne obrazložitve kot pravične in zakonite potrjevala tudi vsa instančna sodišča republike Slovenije, KPK in med drugimi institucijami tudi varuhinje človekovih pravic.
Lep pozdrav in veliko uspeha pri urejanju časopisa vam želim,
Bernard (njegove osebne podatke hranimo v uredništvu)
»V zvezi z vašimi vprašanji pojasnjujemo, da se po tretjem odstavku 400. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnega od 1. 1. 2013 dalje (ZPIZ-2), plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa, do uveljavitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98), upošteva pri izračunu pokojninske osnove, če je bila izplačana za delo, ki se je po predpisih o delovnih razmerjih štelo kot posebni delovni pogoj. Plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa za obdobje od 1. aprila 1992 do uveljavitve tega zakona, se pri izračunu pokojninske osnove upošteva največ za toliko ur dela preko polnega delovnega časa, kolikor je dovoljeno po predpisih o delovnih razmerjih, in pod pogojem, da so od nje plačani prispevki. ZPIZ-2 ne ureja upoštevanja plač, izplačanih za delo preko polnega delovnega časa, pri izračunu pokojninske osnove. Glede na to se za čas od 1. 1. 2013 dalje plače, izplačane za delo preko polnega delovnega časa, upoštevajo pod pogojem, da so od njih plačani prispevki, ne glede na omejitve glede števila ur takega dela po predpisih o delovnih razmerjih oziroma posebnih predpisih.« Zakaj se v konkretnem primeru našega bralca Bernarda nadure ne štejejo v pokojninsko osnovo? Iz ZPIZ so sporočili, da nam v skladu z določili zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) tega odgovora ne morejo posredovati, saj da bi razkritje podatkov pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. |
