Sodobna tehnologija v pomoč kmetom: kje bi lahko uporabljali drone v kmetijstvu?

Podobno kot v vseh panogah je tudi v kmetijstvu digitalizacija pospešena, ne le pri vodenju kmetije, kjer so kmetom v pomoč računalniški programi, ampak tudi pri delu na kmetiji. Velik napredek je brez dvoma narejen na področju kmetijske tehnike. »V zadnjem času je veliko govora o možnih uporabah dronov oziroma brezpilotnih zrakoplovov v kmetijstvu,« pravi naš sogovornik Marjan Dolenšek, poznavalec kmetijske tehnike iz ljubljanskega zavoda Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS).

Potencial dronov v kmetijstvu

Če bi na prvi pogled rekli, da so droni v kmetijstvu uporabni predvsem za opazovanje in snemanje stanja posevkov, pridobivanje podatkov za izdelavo kart parcel ipd., nam njihov nagli razvoj vse bolj približuje tudi možnosti za setev, gnojenje in varstvo rastlin iz zraka. Kot pravi Dolenšek, je vse več ponudnikov tovrstnih naprav, ki obetajo.

Tako so nedavno na ameriški Univerzi Kalifornije (angl. University of California) predstavili najmanjši dron na svetu. Meri 2 x 2 cm, je lažji od 1 grama in bi bil lahko po predstavah znanstvenikov umetni cvetni opraševalnik. »Primerno popularno ime zanje bi bilo Maja, a ga že uporablja nemško podjetje Agroflight. Njihov največji, 8-propelerski letalnik je s 4 m premera in 50 kg največje dovoljene mase in 20 kg nosilnosti pravo nasprotje kalifornijskega malčka. To podjetje nudi storitve škropljenja iz zraka, ki pa je v večini evropskih držav prepovedano,« pojasni sogovornik.

Škropljenje, gnojenje, ekološko kmetovanje ...

Dolenšek pravi, da v nekaterih državah sicer veljajo izjeme za škropljenje strmih vinogradniških terenov, kar pa bi se lahko z razvojem tehnologije hitro spremenilo. Pogovori, da bi v EU dovolili škropljenje z droni, že potekajo. Namreč škropljenje z dronom bi pomenilo zmanjševanje tlačenja mokrih tal oziroma možnost aplikacije škropiv, ko mokra tla sploh niso prevozna. »Seveda pa danes leteči škropilniki kljub razmeroma veliki nosilnosti še zdaleč ne dosegajo zmogljivosti klasične tehnike za varstvo rastlin,« poudari naš sogovornik.

Omenjeni nemški dron Maja, natančneje Maja 20 Agroflight, so uporabili za gnojenje 4 ha strmih travnikov s fosforjem. »Gnojili so s 100 kg/ha, kar pomeni, da je morala Maja z nosilnostjo 20 kg na to površino poleteti 20-krat. Trosilna širina je znašala 9 m, prednost trosenja z dronom pa je bila tudi v enakomerni prečni porazdelitvi granul gnojila,« pravi sogovornik.

Kje bi še lahko uporabljali drone v kmetijstvu? Sogovornik pravi, da so razmišljanja tudi o dosejevanju travne ruše, zlasti praznih mest na travnikih, pa tudi o sejanju posevkov (medposevkov) v rastoče žito, ki ozelenijo njive po žetvi. Priložnost je tudi v ekološkem kmetovanju, kjer so parcele praviloma manjše, okoljske zahteve velike in časovno okno za izvedbo pridelovalnih postopkov ozko. Z droni je mogoče aplicirati mlečno kislino, bakterije, ki vežejo dušik, dovoljene mešanice gnojil in drugih dovoljenih ekoloških sredstev.

Digitalizacija kmetijske tehnike

Seveda pa droni še zdaleč niso edini primer uporabe sodobnih tehnologij v kmetijstvu. Nekaj čisto vsakdanjega v kmetijstvu, ko je govor o digitalizaciji, je dandanes samodejno vodenje strojev po parceli na osnovi satelitskega GPS določanja položaja. »Navigacija v avtomobilih in na mobilnih telefonih je danes vsakdanja stvar, a njena natančnost je od 5 do 20 m, s čimer si na polju ne moremo pomagati,« razloži naš sogovornik in nadaljuje: »Tam potrebujemo kompleksne korekturne signale, da lahko traktor sam oz. namesto voznika na 2 do 5 cm vozi po polju. Po podatkih ponudnika korekcijskih storitev trenutno približno 100 kmetov v Sloveniji uporablja tovrstno vodenje strojev po parceli.«

Po Dolenškovih besedah je to šele prvi korak, ki omogoči, da natančno, brez prekrivanja vozimo drugo za drugo delovno širino stroja, prihranimo čas, seme, gnojilo, lahko natančno delamo tudi v slabši vidljivosti. »Stroji na robu parcele ali na parceli nepravilnih oblik na podlagi natančne zaznave položaja izklopijo npr. škropilnico oz. del škropilne armature, da ne škropimo po ozari ali sosedovi njivi. In ob tem lahko stroj natančno zaznava, kje je bilo aplicirano katero sredstvo in v kolikšnih količinah.« Naslednji korak v razvoju bodo avtonomno delujoči stroji za opravljanje pridelovalnih postopkov na poljih.

Robotizirana prihodnost

Vse kaže na to, da bodo šele takšni avtonomni stroji omogočili uvajanje ekološke pridelave v najširšem smislu oziroma da bo večina pridelave postala ekološka, je prepričan Dolenšek. »Mali, manj kot meter veliki stroji bodo neumorno, vsakih nekaj dni prevozili njive in v kali z mehanskimi ukrepi zatrli vsak plevel, brez uporabe herbicidov. S fungicidi bodo poškropili le tiste rastline oz. dele rastlin, kjer bodo zaznali okužbo ali škodljivce in porabo zmanjšali na minimum. Ob tem pa sploh ne bodo stlačili tal, saj bodo tehtali le nekaj deset kilogramov,« opiše možno prihodnjo sliko dela na kmetiji. Prav takšni kmetijski roboti so se sredi junija zbrali na tekmovanju na Štajerskem.