LJUBLJANA – Bralca Mateja je presenetil zapis na priljubljeni čokoladici Hershey's, ki jo prodajajo v mnogih slovenskih trgovinah in diskontih. Na deklaraciji je opazil zapis, da priljubljena čokolada ameriškega proizvajalca vsebuje gensko spremenjene organizme (GSO). »Čokolada, ki nosi navedbo, da lahko vsebuje GSO, ni v skladu z zakonodajo,« pa pojasnjuje Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Izgubljeno s prevodom: lahko vsebuje sledi GSO ali je čokolada polna GSO?
Da nekaj ni v redu, razkriva drobni tisk. Medtem ko slovenski dobavitelj na deklaraciji (glej fotografijo) trdi, da čokolada LAHKO vsebuje sledi GSO, pa pri branju izvirnega drobnega tiska, ki ga je proizvajalec zapisal na ovitek, ni nobenega dvoma: »Izdelano iz genetsko spremenjene sladkorne pese, koruze in soje.« Identičen izdelek v angleščini torej vsebuje kar tri sestavine iz laboratorijev, kjer mešetarijo z geni. Medtem ko se je pri prevajanju v slovenščino ta trditev relativizirala v smislu, da izdelek morda (lahko) vsebuje zgolj sledi, torej zanemarljive količine GSO.
Za Slovence je dobra tista z GSO, za preostalo Evropo pa ne
Nenavadno je, da se omenjena čokolada, ki jo prodajajo v Sloveniji, in tista, ki jo prodajajo severno in zahodno od nas, razlikuje. Kakopak ne po imenu ali videzu, ampak po sestavinah. Vzemimo primer Velike Britanije. Na tamkajšnjem tržišču je Hershey's razglasil, da je na novo razvil formulo za izdelavo čokolade, nobena od sestavin pa ne vsebuje GSO. Namesto genetsko spremenjene sladkorne pese čokolada za Britance vsebuje trsni sladkor, pa tudi druge sestavine so brez GSO. Poraja se torej vtis, da je za Slovence vseeno, kaj jemo, medtem ko na bolj razvitih evropskih tržiščih proizvajalec nadvse pazi, kaj prodaja.
Združili moči z Monsantom
Proizvajalec čokolade Hershey's skupaj z razvpitim proizvajalcem gensko spremenjenih semen Monsanto sicer namenja na stotisoče dolarjev za dejavnosti, ki potrošnikom preprečujejo jasen vpogled v sestavine hrane, ki jo zaužijejo. Po poročanju aktivistične skupine Food Democracy je namreč Hershey's lani v Kaliforniji za preprečitev kampanje za zdravo hrano plačal kar 519.000 dolarjev.
Čokolada sploh ni edina: Bruselj že dovolil invazijo GSO v Slovenijo
Pri upravi za varno hrano pojasnjujejo, da so jim sicer takšni načini preventivnega označevanja znani s področja navajanja alergenov. »Uporaba tovrstnih navedb na področjih, kjer je zakonodaja jasna in ima celo določeno mejno vrednost za obvezno označevanje, kot je to pri GSO, pa je neskladna z zakonodajo.«
Zakaj tako zavajajo potrošnike, smo vprašali tudi Procionstar, d. o. o., zastopnika čokolade. »Proizvajalec ne garantira, da vsebuje izdelek sledi gensko modificiranih rastlin. Opozorili smo, da je potencialno gensko modificirano,« so sporočili iz podjetja. |
Povsem upravičeno je torej vprašanje, ali je čokolada, ki vsebuje GSO, varna za brezskrbno uživanje in sladkanje. Pri upravi pojasnjujejo, da so v Sloveniji na podlagi veljavne zakonodaje na trgu lahko le tisti GSO, ki so po vsej EU odobreni za dajanje na trg. »GSO dobi odobritev na osnovi posebnega postopka, v katerem se preverjajo morebitni negativni vplivi na zdravje ljudi, živali in na okolje. GSO, ki tako presojo uspešno opravi, je lahko v hrani. Uživanje čokolade, ki bi vsebovala takšen GSO, torej ne sme ogrožati potrošnika.«
Z GSO hranijo že naše krave in prašiče?
»GSO, ki so odobreni in torej ocenjeni kot varni za uporabo v hrani, morajo biti ustrezno označeni, kar v praksi pomeni, da mora na hrani, ki vsebuje več kot 0,9 % ali pa ji je namerno dodan GSO, tudi če je vsebnost pod 0,9 % GSO, pisati, da vsebuje GSO. Namen označevanja, ki ga UVHVVR tudi redno nadzira, je potrošnikom zagotoviti možnost izbire in ima torej neposreden vpliv na trg.«
Z vsakoletnim nadzorovanjem ugotavljajo, da se na slovenskem tržišču GSO pojavljajo predvsem v krmi kot sojine tropine. »Takšna krma je po naših ugotovitvah tudi ustrezno označena. V izvedenih monitoringih in uradnem nadzoru v Sloveniji do zdaj GSO v hrani nismo našli.«
Do GSO prevladuje negativen odnos
Leta 2011 in 2013 je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naročilo raziskavo javnega mnenja o varnosti hrane in prepoznavnosti Evropske agencije za varnost hrane. V obeh raziskavah so potrošniki odgovarjali tudi na vprašanja glede GSO in izsledki kažejo, da prevladuje negativen odnos do GSO, leta 2013 je bil celo še večji.
Leta 2011 je 30 odstotkov anketirancev menilo, da hrana, ki vsebuje GSO, predstavlja možnosti za razvoj novih in boljših izdelkov, 77,5 odstotka anketirancev pa je bilo prepričanih, da GSO ogroža zdravje ljudi, le za 28 odstotkov je bila gensko spremenjena hrana etično sprejemljiva.
Leta 2013 so bili izidi že slabši: 22 odstotkov anketirancev je menilo, da GSO pomenijo možnost za razvoj novih in boljših izdelkov, 82 odstotkov pa jih je bilo prepričanih, da uživanje takšne hrane ni zdravo. Le še 19 odstotkov jih je bilo mnenja, da je hrana z GSO etično sprejemljiva.
