LJUBLJANA – Niste objavljeni v imeniku in ne razumete, od kod različnim izvajalcem raziskav vaša telefonska številka? Lahko so jo dobili od vaše banke, serviserja ali koga drugega. Se sprašujete, kako je mogoče, da kar posredujejo vaše podatke? Pod posebnimi pogoji je to mogoče storiti.
Na nas se je obrnila bralka Marjeta, ki so jo poklicali iz ene od družb za izvajanje raziskav – Ipsos. Ker z njimi ne sodeluje in ker njena mobilna telefonska številka ni objavljena v imeniku, se je čudila, kje so vendarle dobili njeno številko. Klicali so za banko, zato je predvidevala, da gre za banko NLB, katere komitentka je. Oni njeno številko imajo, a s kakšno pravico jo posredujejo naprej, se sprašuje.
Banka potrdila
Pri NLB so potrdili sodelovanje s podjetjem Ipsos in dodali: »Pri raziskavi, ki jo izvajamo z Ipsosom, je agencija za nabor sodelujočih uporabila lastne vire, ki izhajajo predvsem iz njihovega panela sodelujočih v raziskavah in javno dostopnih podatkov. Npr. pri podjetjih se dostikrat uporablja Ajpes.« Poudarili so še, da za namene raziskave NLB Ipsosu ni posredoval podatkov o svojih strankah.
Največja slovenska banka sicer izvaja tudi raziskave med svojimi strankami – za njo jo izvajajo zunanje agencije (npr. raziskave zadovoljstva): »V tem primeru, ko raziskava temelji na vzorcu naših strank, so k raziskavi vabljene samo stranke, ki dovoljujejo sodelovanje v raziskavah. Vsaka stranka pa ima ob povabilu (in tudi sicer) možnost odjave od sodelovanja v raziskavah, s čimer se jo izloči iz pošiljanja povabil.« V takih primerih sme agencija opravljati le vnaprej dogovorjene aktivnosti, vezane na točno določeno raziskavo. »Po izvedbi je agencija, ki za nas opravi raziskavo, dolžna vse kontakte izbrisati. Zagotovljeno je tudi varovanje osebnih podatkov, ki je vnaprej pogodbeno dogovorjeno. NLB po potrebi vrši tudi nadzor nad izvajanjem varovanja in uporabe osebnih podatkov,« so jasni.
Zakonito početje, a ...
Ali je tovrstna predaja podatkov o komitentih sporna z vidika informacijskega pooblaščenca? »Sklepamo, da gre v opisanem primeru lahko za tako imenovano pogodbeno obdelavo osebnih podatkov, ki jo ureja Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) v 11. členu. Pogodbena obdelava sama po sebi ne pomeni nezakonite obdelave, ampak seveda samo, če so izpolnjeni vsi zahtevani pogoji: predvsem zakonitost namena obdelave, obstoj pisne pogodbe med upravljavcem (v vašem primeru banko) in pogodbenim obdelovalcem (v vašem primeru podjetje, ki je izvajalo raziskavo) ter ustrezno zavarovanje osebnih podatkov. Prav tako pa je pomembno, da mora biti namen pogodbene obdelave zakonit. Podjetje (npr. banka) ne more prek pogodbenega obdelovalca izvajati oblik obdelave, ki jih sama sicer ne bi smela. Obstajati mora torej ustrezna pravna podlaga za posamezen namen obdelave na strani upravljavca, ki ga ta prenese v izvedbo pogodbeniku,« so pojasnili iz urada informacijskega pooblaščenca.