LJUBLJANA – »Na facebooku sem zasledil opozorila o škodljivosti sestavine aspartam, ki je dodana tako živilom kot tudi zdravilom. Opozorilo je kar malce strašljivo, glede na odziv ljudi in deljenje novičke pa vidim, da jasnega odgovora na vprašanje, ali je aspartam človeškemu organizmu škodljiv ali ne, ni. Med viri, ki so navedeni kot informativne strani, na katerih se lahko poučimo o aspartamu, ni uradnih institucij, ki so pri nas odgovorne za zdravje. Komu naj zdaj verjamem?« se vprašuje bralec Ivo, ki se je obrnil na naše uredništvo, da bi mu pomagali razjasniti, ali držijo informacije o škodljivosti sestavine aspartam, ki (znova) krožijo po spletu.
Komu verjeti?
Opozorila glede škodljivosti aspartama se na spletu pojavljajo – lahko bi rekli – periodično. Te dni po facebooku lepo število posameznikov razpošilja opozorilo o domnevni škodljivosti aspartama, ki je med drugim tudi v priljubljenem zdravilu, po katerem pogosto sežemo v primerih glavobola, prehlada ali gripe.
In kaj zdaj? Je aspartam varno uživati? Na Inštitutu RS za varovanje zdravja (IVZ) smo izvedeli, da je bila varnost po uveljavljenih postopkih presojana na več mednarodnih pristojnih organih. »Evropski znanstveni odbor za hrano (SCF) je v letu 2002 izdal mnenje, da je aspartam varen za uporabo v živilih pod pogoji največjega vnosa in v dovoljenih kategorijah živil.«
In kaj je potemtakem z aspartamom v zdravilih? Za uporabo umetnih sladil v zdravilih veljajo enake znanstvene podlage kot za uporabo v živilih, pojasnjujejo na IVZ. Ker pa zdravila uživamo krajši čas, je verjetnost neželenih učinkov toliko manjša, prav tako je uporaba umetnih sladil v zdravilih zaradi stabilnosti najbrž tehnološko še bolj upravičena kot pri živilih. Pri nekaterih zdravilih, ki so namenjena otrokom, je uporaba aditivov, kot so umetna sladila ali barvila, zaželena tudi zato, da se izboljša okus in privlačnost izdelka tako, da otrok zdravila ne zavrača.
Aspartam, dipeptid ali L-aspartil-L-fenilalanin, spada v skupino umetnih sladil. Njegova sladkost je približno 200-krat večja od sladkosti saharoze (običajnega sladkorja). Kot dovoljeni aditiv za živila se že več desetletij uporablja v različnih kategorijah živil (brezalkoholne pijače, deserti (tudi mlečni), sladkorni izdelki, prigrizki, žvečilni gumi, sladoledi, džemi, želeji, marmelade, bonboni ipd.), zanj so na podlagi več znanstvenih presoj v evropski zakonodaji določene največje dovoljene količine. Na živilih je označen kot umetno sladilo: E951 ali aspartam. Stabilnost aspartama v živilih je različna. Slajenje proizvodov, ki jih je pred uporabo treba segreti, ali slajenje brezalkoholnih pijač z dolgim rokom trajanja, lahko vodi v predčasen razpad aspartama, zato se uporaba v teh kategorijah opušča. Aspartam in njegovi razgradni produkti so predmet številnih raziskav, ki vključujejo študije na živalih, klinične študije, epidemiološke študije, študije vnosa in postmarketinške raziskave (vir: IVZ). |
V pričakovanju nove študije o občutljivosti posameznikov na aspartam
Pa vendar (znanstvena) zgodba z aspartamom še ni zaključena. Kljub temu da se aspartam že vrsto let uporablja v živilih, se v javnosti pojavlja zaskrbljenost glede varnosti aspartama, večina dvomov o tem pa temelji na poročanih različnih škodljivih učinkih pri posameznikih. Kot pravijo na IVZ, se je zato britanska pristojna agencija za varnost živil (UK Food Standards Agency) odločila za pilotno študijo individualne občutljivosti za aspartam. Njen namen je spremljati vse učinke pri uživanju živil, ki lahko vsebujejo ali ne vsebujejo aspartam, v varnem kontroliranem kliničnem okolju. V študiji bodo sodelovali posamezniki, ki so poročali o stranskih učinkih pri uživanju živil z aspartamom, in posamezniki, ki uživajo živila z aspartamom brez težav.
»Študija ne raziskuje varnosti aspartama, ampak znanstveno pristopa k zaskrbljenosti javnosti. Rezultati te študije, ki naj bi bili sicer objavljeni že v letu 2012 trenutno še niso končani, bodo pa koristni za poglobljen vpogled v potencialno občutljivost posameznikov ali posameznih populacijskih skupin za uživanje živil z aspartamom. Poleg tega bo to prva tovrstna študija na ljudeh,« še odgovarjajo na IVZ.
Tudi v izdelkih »brez sladkorja«
In kaj pravijo v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS)? Aspartam je na evropskem trgu registriran in avtoriziran aditiv, sladilo s številko E 951. »To pomeni, da je analiza tveganja za zdravje izvedena in se stalno ponavlja (avtorizacija za uporabo je namreč omejena).«
Uporablja se večinoma v tistih izdelkih, ki so po navadi »sladki« in v katerih je sladkor ali del sladkorja nadomeščen s tem sladilom, in to od pijač »brez sladkorja« do džemov, čokolad in drugih slaščic, medtem ko je količina dodanega aspartama določena glede na skupino živil, giblje pa se od 300 do 5500 mg na kilogram končnega izdelka.
ZPS: Z normalno prehrano varnega dnevnega vnosa ne presežemo
»V ZPS smo izvedli kratko raziskavo in ugotovili, da skorajda ni mogoče, da bi z normalno prehrano dosegli ali celo presegli količino še varnega dnevnega vnosa aspartama (E 951),« odgovarjajo.
Še varen dnevni vnos (ADI: Acceptable Daily Intake) aspartama je izračunan tako, da je pri analizi tveganja in določanja količin upoštevan normalen način prehranjevanja in naj ne bi presegel 40 miligramov na kilogram človeka. Če človek tehta 60 kilogramov, ne bi smeli pojesti več kot 2400 miligramov aspartama, pri masi 70 kilogramov pa ne več kot 2800 miligramov. Otroci, mlajši od treh let, naj ne bi uživali sladil, torej dojenčkom in malčkom ne smemo servirati živil ali zdravil z aspartamom, za otroka, ki tehta 20 kilogramov, pa priporočeni dnevni vnos ne sme preseči 800 miligramov aspartama na dan (vir: ZPS). |
Večina zdravil vsebuje učinkovine grenkega okusa, zato je treba pri tistih oblikah zdravila, ki se raztopi že v ustih, nevtralizirati grenkobo (npr. šumeče in orodisperzilne tablete, praški za raztapljanje v vodi ...). V eni vrečki z maso 5 gramov posameznega zdravila je 5 mg aspartama, z največjim dnevnim še dovoljenim vnosom tega zdravila (6 vrečk) torej posameznik zaužije 30 mg aspartama.
V aspartamu metanol, a manj, kot ga je v sadnih sokovih
Aspartamu na splošno pripisujejo mnogo neutemeljenih škodljivih lastnosti, čeprav je edina toksična komponenta v njem metanol (v molekuli aspartama ga je le 10 odstotkov), ki je v zelo majhnih količinah prisoten tudi v alkoholnih pijačah, pojasnjujejo v ZPS. Po zaužitju se v prebavni cevi aspartam razgradi v sestavne komponente, asparaginsko kislino, fenilalanin in metanol. »Naj samo omenimo, da je vsebnost metanola v sadnih sokovih lahko višja, kot je v pijačah, ki vsebujejo aspartam. Največkrat se aspartamu pripisujejo neželene lastnosti prav zaradi vsebnosti metanola.«
Ob tem v ZPS poudarjajo, da je pomembno vedeti, da aspartam vsebuje aminokislino fenilalanin, ki je ne smejo uživati ljudje s fenilketonurijo (to je motnja pri presnovi te aminokisline). Aspartam v prebavni cevi namreč razpade, pri čemer se sprosti aminokislina fenilalanin. Zato mora biti na živilih, ki vsebujejo aspartam, vedno tudi opozorilo, da živilo vsebuje fenilalanin, poleg tega pa je tudi na zdravilih vsebnost aspartama vedno označena, še pojasnjujejo v ZPS in dodajajo, da se lahko aspartamu, če ga ne želimo uživati, izognemo tako, da zdravil ali izdelekov z aspartamom ne kupujemo.
