GRAFITI

FOTO: Policisti na Šmarni sumijo na sovraštvo, nasilje ali nestrpnost

Objavljeno: 03.01.2017 14:27Posodobljeno: 03.01.2017 14:27

V dogodku je po ugotovitvah policije nastalo tudi za nekaj sto evrov materialne škode.

LJUBLJANA Bralka Barbara nas je obvestila o grafitih z islamistično vsebino, ki so presenetili na praznični ponedeljek pohodnike na Šmarno goro po poti čez Peske. Da so bili tam, so potrdili tudi policisti, ki sumijo, da gre za storitev kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu kazenskega zakonika.

Medtem ko je Barbara poročala zgolj o skrunitvi kapelice svete Sobote, na katero so napisali »Allahu Akhbar,« pri čemer je pisec v drugo besedico napačno vstavil odvečno črko »h«, policija pa sporoča, da je neznanec z grafiti popisal kapelico in obzidje cerkve na Šmarni gori. Z vsem tem je po oceni policije nastalo za nekaj sto evrov materialne škode.

Barbara nas je ob tem opozorila na dogodek iz lanskega januarja, ko so na gradbišče ljubljanske džamije odvrgli svinjske glave. Takrat so bile reakcije takšne.

Cerar sklicuje svet za nacionalno varnost

Svet za nacionalno varnost bo v prihodnjih dneh, predvidoma v sredo, obravnaval aktualne varnostne razmere in predlog novele zakona o tujcih, ki je obtičal v vladni obravnavi. Sklic sveta za nacionalno varnost je premier Miro Cerar napovedal na zadnjem srečanju koalicije, v kateri pa se glede ukrepov, ki jih predvideva novela zakona, razhajajo.

Tudi zadnje tedne so odmevali teroristični napadi v Evropi. Tik pred božičnimi prazniki je javnost pretresel napad s tovornjakom na božičnem sejmu v Berlinu, v katerem je umrlo 12 ljudi, 48 pa jih je bilo ranjenih. V prvih urah novega leta je bilo v strelskem napadu v mondenem nočnem klubu v središču turškega Carigrada ubitih najmanj 39 ljudi, med njimi številni tujci. Storilca še vedno iščejo.

Slovenski varnostni organi so ob napadu v Berlinu sporočili, da ocena ogroženosti pri nas ostaja nizka, generalni direktor policije Marjan Fank pa je napovedal poostrene varnostne ukrepe policije v prazničnih dneh. Sicer pa policija ves čas izvaja poostrene varnostne ukrepe, predvsem ob velikih dogodkih, prireditvah na prostem in tam, kjer je večja koncentracija ljudi, je povedal.

O varnostnih razmerah ter noveli zakona o tujcih je po terorističnem napadu v Berlinu razpravljala tudi Cerarjeva koalicija, intenzivne pogovore o tej temi je pričakovati v prihodnjih dneh. Predlog novele zakona o tujcih, ki je deležen številnih polemik in kritik, je namreč obtičal v vladni proceduri, medtem pa naj bi se dopolnjeval s pripombami iz pravne stroke in nevladnih organizacij.

Pristojni iščejo rešitve, ki bodo zagotavljale visoko stopnjo varnosti in bodo hkrati v ustavnih okvirih in v okvirih mednarodnega prava. Glede predloga so razhajanja tudi v sami stranki SMC, doslej znanim ukrepom naj bi nasprotoval zlasti podpredsednik stranke in predsednik DZ Milan Brglez. Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar pa je že večkrat opozorila, da se z ukrepi mudi, med faktorji tveganja pa izpostavila zahodni Balkan in sporazum med EU in Turčijo. V prednovoletnem pogovoru za STA je izpostavila, da je tudi varnost človekova pravica, torej je treba iskati ravnovesje med človekovimi pravicami. Novela zakona po njenih besedah sloni na dveh dejstvih, in sicer da je Slovenija obdana s samimi varnimi državami in da ljudje, ki nezakonito vstopajo v EU, nimajo pravice izbirati države, v kateri bodo zaprosili za mednarodno zaščito.

V Sloveniji smo pripeljali diskurz o tem do absurda, ugotavlja ministrica. Slovenija po njenem mnenju potrebuje skrajen ukrep, s katerim se bo zoperstavila množičnemu nedovoljenemu priseljevanju v primeru, da mehanizmi na ravni EU popustijo. Države okoli nas namreč bistveno zaostrujejo zakonodajo in pogoje za vstop in Slovenija kot suverena država pri tem ne more biti izjema. Zakon pa vsebuje usklajene postopke in kar nekaj varovalk in je strokovno usklajen, je zagotovila ministrica, ki ocenjuje, da uživa podporo predsednika vlade.

Medtem pa je predsednik republike Borut Pahor v nedavnem pogovoru za Radio Slovenija ocenil, da žičnata ograja na hrvaški meji ni potrebna oz. bi jo lahko odstranili, češ da begunskega vala v kratkem ni pričakovati.

STA

 

Pošljite nam fotografije ali video

Imate za nas zanimivo informacijo, fotografijo ali video?
Pošljite nam jih in opišite dogajanje.

Kdo, kaj, kje, kdaj, kako, ...?
Fotografije in video gradivo
Dovoljene datoteke: JPG, PNG, GIF, AVI, MOV, MP3, OGG do max. 5MB/datoteko.

Predstavitvene informacije

Komentiraj članek

Pred komentiranjem se prosim prijavite. Še nimate uporabniškega računa? Registrirajte se!

Pogoji komentiranja