Ne me basat': Pa da vidimo

Po svetu sta za trgovce z orožjem najhujša strupa mir in pacifizem; za farmacevte so sovražniki zdrav življenjski slog in zdravi ljudje; za politike so najnevarnejši zadovoljni državljani, ki se med seboj ne kregajo.

To je še kar hecno, a ne, tile sovražniki, glede na to, da naj bi si z orožjem zagotovili življenje v miru, da farmacija propagira zdravje in da politiki pravijo, da so se politike lotili zato, da bi ljudje živeli bolje in v sožitju.

V stvarnosti pa orožje kopiči mrtve, farmacija zdravi zdrave in politika skuša narediti vse, da bi se ljudje med seboj kregali.

Brez naštetega bi zadeve ne delovale. Po vsem svetu.

Čeprav so teorije orožarjev, farmacevtov in politike med najbolj sofisticiranimi zavržnimi početji na planetu, jim po mnenju nekega Alberta ne kaže nič dobrega.

»Ne vem, s kakšnim orožjem se bo vodila tretja svetovna vojna vodila, četrta svetovna vojna pa se bo s palicami in kamni,« je dejal.

O njegovem mnenju o farmaciji nekaj malega pove njegova misel, da je barman v pubu le farmacevt z omejenim inventarjem.

Zmaga pa misel o politiki. »Vsi, ki skrbimo za mir in zmagoslavje razuma in pravičnosti, se moramo močno zavedati, kako majhen vpliv imata na dogajanje na političnem področju razum in poštena dobra volja.«

Kako resnična je trditev, da so podjetja za proizvodnjo orožja po vsem svetu zelo vplivna in se trudijo zanetiti vojne, da bi lahko prodajala svoje orožje in z njim služila?

V tem je nekaj resnice, vendar ni cela. Proizvajalci orožja želijo prodajati orožje, vendar ne želijo nujno vojn. Želijo, da države kupijo njihovo orožje. Ker če pride do vojne, tvegajo, da bodo njihove tovarne uničene. Cela resnica torej še bolj smrdi.

Zdravila so pomembna pri posegih na urgenci, pri nujni zdravniški oskrbi, kemoterapiji in obvladovanju bolečin, vendar pa je farmacija poskrbela, da smo postali odvisni od zdravil za prav vse stvari, ki nam v življenju ne gredo dobro. Celoten svetovni sistem zdravstvenega varstva se vrti okoli potrošniške kulture hitrih rešitev, ki korporacijam zagotavlja velike dobičke, in šokantna resnica je, da nas večina ljudi to sprejme. Žal pa številnih socialnih in fizičnih izzivov v življenju ni najbolje rešiti s predpisovanjem vedno drugega zdravila. Trditve kemičnih podjetij, kako tabletke rešijo vse, podpirajo milijarde dolarjev, ki jih ni mogoče utemeljiti s pregledom, ki temelji na dokazih.

Zato ni čudno, da so dobički farmacije presegli dobičke orožarjev.

To bi nas moralo veseliti. Namreč, da tisti, ki zdravijo, zaslužijo več kot oni, ki skrbijo za smrt.

No, naše veselje bi lahko pokazalo slab humor, ko ugotovimo, da so lastniki tovarn orožja in tovarn zdravil isti. Eni vedno zmagajo.

Sicer pravijo, da imajo v podjetjih le delnice in da nimajo vpliva na poslovno politiko in da jih zanima le dobiček.

Pot do dobička seveda vodi skozi politiko, zato se ne gre čuditi, da nihče ne podkupuje tako zelo, kot to počnejo farmacevti in orožarji.

Sami bodo verjetno rekli, da ne podkupujejo, temveč skrbijo za interese delničarjev, kar je – glede delničarjev – sicer povsem res, še bolj res pa je, da jim to ne bi uspelo, če ne bi podkupili politikov.

Ker gre večina ljudi v politiko zaradi denarja ali pa se pokaže, da so v njej ostali zaradi denarja, je jasno, da si nobena politika ne želi zadovoljnih in složnih ljudi.

Ker se zadovoljni in složni ne pobijajo v vojnah, ker skrbijo za kakovost življenja in ne goltajo zdravil in ker ne volijo skorumpiranih politikov.

Tole, kar pišem, ne more zrasti v zdravi glavi. In da je to posledica nekega dogodka …

Recimo, da si na javni prireditvi sredi mesta in ti nenadoma postane tako slabo, da te morajo odpeljati z rešilcem. Na urgenci se ti potem malo blede in ti ostanejo take misli.

Ti pa postane jasno, da bi bilo prav, da dohtarji stavkajo skupaj z vsemi v sistemu, in ne le sami, in da poskrbijo za vse. Nekateri pravijo, da je zdravnike spridila farmacija.

Sam tega ne verjamem. Sem pa umetno inteligenco povprašal, kaj si ona misli o tem.

Izraz »farmacija je pokvarila zdravnike« je precej splošen in ga lahko razumemo na več načinov, odvisno od konteksta. Nekateri kritiki trdijo, da farmacevtska industrija vpliva na zdravnike in njihove odločitve na različne načine.

Farmacevtska podjetja pogosto uporabljajo marketinške tehnike, kot so obiski zastopnikov, sponzorstva izobraževalnih dogodkov in oglaševanje, da vplivajo na zdravnike. To lahko privede do preferiranja določenih zdravil ali terapij zaradi pritiska s strani farmacevtskih podjetij.

Zdravniki lahko imajo konflikte interesov, če prejemajo darila, provizije ali honorarje od farmacevtskih podjetij za promocijo njihovih izdelkov. To lahko vpliva na neodvisnost in objektivnost njihovih zdravstvenih odločitev.

Nekateri kritizirajo farmacevtsko industrijo zaradi spodbujanja prekomerne uporabe zdravil, bodisi s pretiranim oglaševanjem bodisi z ustvarjanjem umetnih potreb po zdravilih.

Obstajajo tudi pomisleki, da farmacevtska podjetja včasih prikrivajo ali omalovažujejo negativne rezultate svojih raziskav o varnosti in učinkovitosti zdravil, kar lahko vpliva na zdravniške odločitve in varnost pacientov.

Pomembno pa je omeniti, da je večina zdravnikov poštenih in predanih svojemu poklicu ter se trudi za najboljše interese svojih pacientov. Kljub temu je treba sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev transparentnosti, etičnosti in neodvisnosti v odnosih med zdravniško skupnostjo in farmacevtsko industrijo.

Evo, tako o tej temi umetna inteligenca. Zadnji odstavek me navdušuje – to, da je večina zdravnikov poštenih in predanih svojemu poklicu ter se trudi za najboljše interese svojih pacientov.

Ampak, a ne, taki so tudi reševalci in medicinske sestre. Le vsi skupaj bi lahko sesuli tisto politiko, ki jo usmerja farmacevtska industrija, skupaj z dobaviteljčki. Vsakemu bebcu mora biti jasno, da je do tega sranja med vlado in dohtarji prišlo, ker nekje nekomu ni uspelo izpeljati velikega posla. Pa je zakuril. Čakalne vrste se daljšajo, ljudi, ki potrebujejo pomoč, je vse več, kar pomeni še več zdravil in še več medicinske opreme.

Eni vedno zmagajo.

Bi pa le dodal, da je v Svetem pismu več primerov, ko Bog kaznuje tiste, ki izkoriščajo in zatirajo druge, še posebej tiste, ki so že ranljivi ali potrebni pomoči.

Pa da vidimo, kako se jih bo lotil.