Demokracija po hongkonško: lastnika zdaj že ukinjenega časnika obtožujejo sodelovanja s tujimi silami
Šestinsedemdesetletni lastnik zdaj že ukinjenega časnika Apple Daily je zaprt od leta 2020, obtožbe pa zanika. Lai je eden od več kot 250 aktivistov, politikov in protestnikov, ki so jih od leta 2020 priprli v skladu z zakonom o nacionalni varnosti, ki je bil po svetu deležen številnih kritik, češ da želi Kitajska z njim zatreti vsakršen upor v Hongkongu. Peking vztraja, da je bil zakon, sprejet v odziv na množične prodemokratične proteste, nujen za zajezitev nemirov.
Sojenje brez porote
Milijonarju, ki je premoženje ustvaril s prodajo oblačil, preden se je preselil v medije, bodo sodili brez porote. Njegova prvotna izbira odvetnikov je bila zavrnjena, po navedbah obrambe mu bo sodila trojica sodnikov, ki jih je izbral vodja hongkonške vlade John Lee. Sojenje naj bi trajalo okoli 80 dni. Ponedeljkove obravnave se je udeležil tudi Lai, ki ga v javnosti ni bilo videti že od leta 2021. Ker je tudi britanski državljan, so bili na obravnavi prisotni predstavniki britanskega konzulata, pa tudi ameriškega, avstralskega in kanadskega.
Njegov primer je sprožil vrsto ogorčenih odzivov v tujini in velja za preizkus sodne neodvisnosti Hongkonga. Britanski zunanji minister David Cameron je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi politično motiviranega procesa in znova pozval k Laijevi izpustitvi, enako so storile ZDA. Kitajsko zunanje ministrstvo je komentarje in pozive ZDA ter Britanije spet označilo za »politične manevre in popoln primer dvojnih standardov«.
Lai je bil na krajše zaporne kazni v trajanju do 20 mesecev že obsojen v petih drugih primerih, med drugim zaradi organiziranja in sodelovanja na prodemokratičnih shodih leta 2019. Zdaj se sooča z obtožbami kršitev zakona o nacionalni varnosti in z obtožbami upora, ki se nanašajo na njegove tvite, intervjuje in članke, ki jih je objavljal v svojem časniku Apple Daily.
Rekordno nizka volilna udeležba
Minuli konec tedna so v Hongkongu potekale lokalne volitve, udeležilo pa se jih je manj kot 30 odstotkov volivcev, potem ko so nova pekinška pravila iz volilne tekme izključila vse prodemokratične kandidate. Gre za najnižjo volilno udeležbo, odkar se je nekdanja britanska kolonija leta 1997 vrnila pod kitajsko oblast.
