Žal se mnogi še vedno premalo zavedajo, kako pomembno je skrbeti za njegovo normalno vrednost. Zaradi posledic zvišanega krvnega tlaka vsako leto umre kar sedem milijonov ljudi.
Svetovna liga za hipertenzijo je omenjeni dan prvič razglasila leta 2005. Z njim želi opozoriti na zaplete, ki jih povzroča to kronično zdravstveno stanje in bi jih lahko preprečili (možganska kap, srčne in ledvične bolezni), hkrati pa obveščati o pomenu njegovega preprečevanja, odkrivanja in zdravljenja. V Sloveniji bosta za številne prireditve ob tej priložnosti poskrbela Sekcija za arterijsko hipertenzijo Slovenskega zdravniškega društva in Inštitut za varovanje zdravja RS. Predsednica sekcije, asist. mag. Jana Brguljan Hitij, dr. med., s KO za hipertenzijo Interne klinike UKC Ljubljana je povedala, da je zvišan krvni tlak bolezen sodobnega sveta, ki se je silovito razmahnila zlasti v drugi polovici prejšnjega stoletja. »Odstotek ljudi, ki imajo povišan krvni tlak, pa se je v zadnjih letih še povečal. Po zadnjih epidemioloških podatkih lahko rečemo, da ima že vsak drugi odrasel prebivalec Slovenije povišan krvni tlak, kar bi nas moralo zelo skrbeti.«
Povišan krvni tlak je tihi ubijalec
S številnimi študijami so ugotovili, da vrednost krvnega tlaka 140/90 mm Hg in več pomeni povečano tveganje za kardiovaskularne zaplete, pri sladkorni ali kronični ledvični bolezni ter po prebolelem miokardnem infarktu oziroma možganski kapi pa za zvišane veljajo že vrednosti nad 130/80 mm Hg, je razložila sogovornica. »Povišan krvni tlak imenujemo tudi tihi ubijalec, saj se njegovih posledic zelo dolgo ne zavedamo, nato pa pride do okvare tarčnih organov – miokardnega infarkta, odpovedi ledvic in možganske kapi. Da bi bilo takšnih dogodkov, ki zelo kruto spremenijo tok življenja posameznika, čim manj, je treba zvišan krvni tlak dobro obvladovati in predvsem pravočasno zdraviti, zato je pomembno, da ga dovolj zgodaj odkrijemo in ugotovimo že prisotne posledice.« Arterijsko hipertenzijo je treba kot vsako kronično bolezen zdraviti vse življenje. V hitrem ritmu življenja pa nanjo velikokrat pozabimo in jo neustrezno zdravimo ali pa sploh spregledamo njen nastanek, je opozorila Brguljan Hitijeva. »Glede na trenutno zdravstveno situacijo je število bolnikov na posameznega družinskega zdravnika preveliko, zato ta ne more izvajati še preventivnih akcij. V veliko pomoč so zdravstvenovzgojni centri, ki poskušajo delovati preventivno in vzgajati ljudi v zdravem duhu. Poleg odkrivanja novih bolnikov je pomemben tudi dispanzerski način dela pri zdravljenih hipertenonikih, pri čemer bodo, upam, v pomoč nastajajoče referenčne ambulante po zdravstvenih domovih, ki se bodo ukvarjale z vodenjem bolnikov s povišanim krvnim tlakom.«
Poznate svoj krvni tlak?
Zdravniki se strinjajo, da bi moral vsak odrasel človek dobro poznati vrednosti svojega krvnega tlaka. Z dobrim merilnikom (več o tem najdete na www.hipertenzija.org.) in natančnim upoštevanjem navodil si ga tudi doma ni težko izmeriti. »V približno 15–20 odstotkih je prisoten fenomen hipertenzije bele halje, ko je krvni tlak v ambulanti nad normalo, meritve doma pa so normalne. Poznamo pa tudi fenomen prikrite hipertenzije, ko je krvni tlak v ambulanti v mejah normale, v domačem okolju pa je povišan. Mehanizem omenjenega dogajanja ni povsem jasen, vendar ne smemo pozabiti, da prikrita hipertenzija pomeni tveganje za nastanek kardiovaskularnih obolenj.«
Krvni tlak je sila, ki pritiska na stene žil odvodnic (arterij), ko srce potiska kri po telesu. Prva številka, sistolični krvni tlak (npr. 140), je najvišji izmerjen tlak, ko se srce skrči. Na splošno velja, da je vrednost med 90 in 140 mm Hg normalna. Diastolični krvni tlak (nižja številka, npr. 90) pa izmerimo med utripi, ko srce miruje. Pri odraslem je vrednost pod 90 normalna. Krvni tlak niha tudi pri ljudeh, ki imajo sicer normalne vrednosti.
Meritve opravite pravilno
Pomembno je, poudarja sogovornica, da meritev krvnega tlaka opravimo pravilno, saj le tako dobimo točno vrednost, ki je osnova zdravljenja. Vedno uporabljamo merilnike z nadlahtno manšeto, saj zapestni niso natančni. Pri merjenju moramo biti umirjeni in čim bolj sproščeni. Najbolje ga je opraviti zjutraj, ko vstanemo, in pred spanjem oziroma po navodilu zdravnika. Pol ure prej ne smemo jesti, piti prave kave in alkohola, kaditi. Meritve se prav tako ne lotimo kmalu po naporu ali zaužitju zdravil. Prej je dobro opraviti malo in veliko potrebo. Pripravimo si svinčnik in beležko, nato se usedemo, naslonimo na naslonjalo, nogi ne smeta biti prekrižani in stopala morajo biti na tleh – tako počivamo vsaj še pet minut. Med merjenjem se ne pogovarjamo, izklopimo radio in televizor. Namestimo manšeto, roka mora biti v udobnem položaju oziroma podprta. »Manšeta naj ne bo nameščena preohlapno ali pretirano čvrsto, pod njo naj bo prostora za prst. Pomembno je, da je cevka na notranji strani komolca. Merimo vedno na isti nadlakti oziroma roki. Meritev opravite dvakrat zapored z ena- do dveminutnim presledkom, zlasti če so izmerjene vrednosti zvišane, in jih takoj zapišite: datum in čas meritve, vrednost krvnega tlaka in srčnega utripa ter morebitne posebnosti.« Pri normalnem krvnem tlaku in če ne jemljemo zdravil, zadostuje kontrolna meritev enkrat na leto, najbolje štiri zaporedne dni, v vseh drugih primerih pa se držimo navodil zdravnika, je še povedala sogovornica.
Dogodki ob dnevu hipertenzije
Letos bodo meritve krvnega tlaka v organizaciji Sekcije za arterijsko hipertenzijo Slovenskega zdravniškega društva in Inštituta za varovanje zdravja RS potekale od 14. do 18. maja v zdravstvenovzgojnih centrih po vsej Sloveniji. Ob tem bodo ugotavljali tudi dejavnike tveganja in nezdravega življenjskega sloga. O krajih in urah meritev bomo obveščeni prek radijskih valov in plakatov.
