Dejstvo, da je vedno polna energije, energična in nasmejana najbrž dovolj zgovorno priča, da Zvezdana Mlakar zna poskrbeti za svoje zdravje. Tako fizično kot psihično.
Bi zase rekli, da živite zdravo?
Ja, mislim, da živim zdravo! Živim sredi narave, sredi gozda, med živalmi, hrano pridelujem sama in v trgovinah kupujem samo nujno potrebno, česar ne morem pridelati. Življenje na kmetiji mi seveda zagotavlja tudi fizično kondicijo, kljub temu redno obiskujem vadbo pilates, trikrat na teden pa še kondicijske treninge v službi, torej SNG drami. Najraje pijem vodo in poskušam ujeti ravnovesje v življenju tudi na duhovni ravni. Duh je tisti, ki me poveže v celoto in mi zagotavlja, da sem zadovoljen človek, kar je najpomembnejše. Sem kreativna, rada opravljam svoj poklic in veliko vlagam v lepe medsebojne odnose.
Kateremu viru glede nasvetov za zdravje najbolj zaupate?
Najprej in za vedno zaupam sebi in svojemu notranjemu občutku. Odprta sem na vse štiri strani neba, izobražujem se, berem, poslušam in se na koncu odločim sama, kaj je zame, za moje zdravje pomembno in kaj pomaga meni. Kot opažam, je najbolje takrat, ko se vse modrosti prepletejo in ne izključujejo, kar je v današnjem času redkost. Prepričana sem, da nas bolezni opozarjajo na neravnovesje v nas samih, nam sporočajo, da ne živimo v skladu s seboj in da delamo s svojimi telesi kot svinja z mehom. V nas so skrite neverjetne moči in znanja, le prisluhniti jim ne znamo, potem pa goltamo tablete in zdravimo zgolj posledice, ne pa tudi vzrokov.
Je dandanes po vašem mnenju težko živeti zdravo? Zakaj?
Ne vem ... Res je, da nas današnji tempo sili k instant življenju, je tako hiter, da nas vleče v vrtinec, kjer pozabljamo nase, na svoje občutke in se oddaljujemo od vira – sebe ... Zato ne pazimo, kaj jemo, utrujene nas vleče na kavč, vodijo nas sebičnost, egoizem ter pehanje za dobrinami in kar naenkrat se znajdemo v začaranem krogu nezadovoljstva, ta pa je idealna podlaga za bolezen.
Če pa sprejmemo odločitev, da ga bomo prekinili in se posvetili sebi, ni nič težko.
Kaj radi počnete, čeprav veste, da to zdravju ne koristi ali morda celo škodi?
Imam razvado, ki me žalosti ... Kadim ! Ko se je bom rešila, bom srečna ... Potem bom lahko rekla, da se imam zares rada. V ljubezni skrbeti zase je temelj, a kaj, ko je to zares živeti včasih tako težko. Kajenje mi pripoveduje zgodbo o meni in konkretno lahko vidim, kako daleč sem, kako zrela sem za drugačno pot. Haha, medtem ko to pišem, sem ugasnila cigareto in mislim, da ta večer ne bom več kadila! Tako bi se morala motivirati vsak trenutek ...
Veliko govorimo o stresu. Kako se mu zoperstavljate vi?
Da se znam umiriti, to sem se že naučila, a stres nenehno prihaja z vseh strani. Pomagam si tudi z zeliščnimi kapljicami in rhodiolo, s pravilnim dihanjem, meditacijo, z delom na zemlji. Ja, delo na vrtu, do komolcev v zemlji, to me popolnoma umiri in napolni moje baterije. Enak učinek ima tudi sprehod po gozdu.
Kaj menite o današnjih trendih, ko vsi težijo k večni mladosti in se vse več žensk, pa tudi moških, panično boji gubic?
Strah pred spremembami, pred gubicami in življenjskimi cikli, vse to govori zgodbo o človeku, ki se ni sprejel v celoti, o nesamozavesti, nevrednosti. Res pa je, da so to težke notranje poti in želja po večni mladosti je stara toliko kot človeštvo samo. Zame je pomembno, da se jaz tega ne grem, hodim sicer na teenlifting (elektrostimulacijo obraznih mišic, s katerim treniram mišice na obrazu ), h kozmetičarki, telovadim, jem zdravo in si pomagam z bioidentičnimi hormoni, a vse to so naravne metode, s katerimi vzdržujem kondicijo, svežino, moč in zdravje.
Povedala sem, da sem mlada že bila in je bilo dovolj. Mladost sem ohranila v srcu in glavi. Čaka me še veliko dela in zato me zanimata samo zdravje in vitalnost, ki mi bosta omogočila, da bom lahko uresničila vse svoje načrte, in tega se zelo veselim.
Kakšno je vaše mnenje o tako imenovanih superživilih, zlasti eksotičnih? Se strinjate, da ljudje zaradi njih prevečkrat pozabimo, da superživila rastejo tudi na našem vrtu?
Da, se strinjam. A svet je okrogel, svet imamo na dlani ter normalno in dobrodošlo je, da spoznavamo različnost. Superživila iz tujih krajev so nas ne nazadnje spomnila, da jih imamo tudi pri nas. Meni se kombinacije različnosti vedno zdijo dobre.
Pomlad je za veliko ljudi čas, ko načrtujejo take in drugačne razstrupljevalne diete. Ste med njimi tudi vi?
Ne, razmišljam pa, da bi uvedla post enkrat na teden. Da bi, denimo, ob petkih pila samo sokove in vodo. Po drugi strani pa menim, če jem zdravo, doma pridelano hrano, veliko zelenjave, če vsako jutro začnem s toplo limonado, z medom, s kurkumo, cimetom in z oljčki in se počutim odlično, potem niti nimam razloga za kakšen majhen post ali razstrupljevalno dieto. Zakaj bi si zapletala življenje?
Imam pa idejo, da bi namesto razstrupljevalne diete naredili »srčno dieto«. Da bi en teden delali, mislili in širili dobro, dobra dela, dobre misli. Niti žličke zlobe, nevoščljivosti in neutemeljene kritike si ne bi smeli dovoliti … Kaj mislite?
