Na to nas vedno znova opozarjajo zdravstvene institucije in številni zobozdravniki, med katerimi nekateri pacientom zategadelj predajajo brezplačne vzorčke medzobnih ščetk in nitk. Po zadnjih dognanjih so te manj koristne, kot smo mislili do zdaj.
V začetku avgusta letos je najstarejša in največja tiskovna agencija na svetu AP objavila presenetljivo zgodbo. Od ameriškega vladnega urada, ki pripravlja glavna zdravstvena priporočila, so lani zahtevali dokaze za to, da nitkanje zob ključno pripomore h kar najboljšemu zdravju ustne votline, dlesni in zob. Letos je zdravstvena smernica rednega nitkanja brez pompa po mnogo letih čudežno izginila s seznama splošnih priporočil za ohranjanje zdravja posameznika in naroda. Po poročanju AP večina doslej narejenih raziskav glede učinkovitosti zobne nitke ponuja zgolj medle, nezanesljive dokaze.
Kaj pravijo naši strokovnjaki
Na vsako novo revolucionarno odkritje je dandanes treba seveda pogledati z več zornih kotov, saj je žal pomembnost neke raziskave ali znanstvene objave odvisna tudi od tega, kdo jo financira. Za pojasnilo smo se obrnili na službo za odnose z javnostmi UKC Ljubljana, da bi nam pomagalo najti katerega od primernih sogovornikov. Žal kljub trudu piarovskega oddelka nismo dobili izjave, za katero bi stala konkretna oseba, strokovnjak na področju ustnega zdravja, temveč zgolj splošno mnenje Centra za ustne bolezni in parodontologijo na Stomatološki kliniki UKC Ljubljana. Po telefonu so nam zatrdili, da je odstranjevanje ostankov hrane z zobno nitko in drugimi mehanskimi pripomočki še vedno med nepogrešljivimi praksami: »V nasprotnem primeru iz medzobnih prostorov ne odstranimo dovolj oblog, v katerih so bakterije. Seveda pa si je treba vzeti dovolj časa za temeljito čiščenje in pri tem uporabljati pravilne tehnike, saj se lahko sicer poškodujemo.«
Mnenje upokojene zobozdravnice
Skrb za zdravje zob se seveda začne v otroštvu, zato smo za stvaren razmislek prosili tudi prim. mag. Tatjano Leskošek Denišlič, dr. dent. med, upokojeno šolsko zobozdravnico, ki velja za eno od začetnic akcije za bolj zdrave zobe na Slovenskem. S sodelavci iz celotne države so bili namreč pionirji preventivno naravnanega in še vedno potekajočega tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani, rojeno prav na šoli, kjer je delala.
Kot zarez noža v dlesen
Po njenih besedah je redna in pravilna ustna higiena, ki naj bi spremljala naše otroke v odraslost, neprecenljiva dota: »Zanjo so potrebni pravilno izbrani in ustrezno uporabljani pripomočki ter merica dobre volje. Ozke in težko dostopne prostore med zobmi ščetka ne očisti, potrebna je pravilna uporaba zobne nitke, saj neodstranjeni zobni plaki nepopravljivo škodijo, ko nastaja zobna gniloba in se začenja vnetje obzobnega tkiva. Otroci so z nitko razumljivo manj spretni. Zagotovo pa vsakršna neredna, napačna in groba uporaba neustreznih pripomočkov le škodi. Občasno nas razburijo odmevne zgodbe – spomnimo se fluoridov, pa cepljenja in podobno. Res, za nitko ne v Sloveniji ne v svetu še ni bila opravljena nobena dolgoletna študija; kratkotrajne so nezanesljive, saj so bolezni dlesni počasi napredujoče. In dokler tega ni, je po mojem mnenju, podprtem z izkušnjami zrele preudarnosti, priporočljivo poleg ščetke uporabljati tudi nitko, a nežno, po individualnem svetovanju in navodilih strokovnjaka, sicer učinkuje kot zarez noža v dlesen, ki zakrvavi in se poškoduje. Vem, farmacevtska industrija je agresivna, a to je že druga tema.«
