Da bi lahko organizem nemoteno opravljal vse svoje naloge, mora biti vrednost pH v telesnih tekočinah rahlo bazična. Če pH pri vas znaša približno 7,3 ste zdravi, če upade pod 7,0, je vaš organizem prekisel. Na povečano kislost ne vpliva le hrana (predelana hrana, enostavni ogljikovi hidrati, gazirane pijače, pretiravanje z mesom in mlečnimi izdelki), temveč tudi razni procesi, ki se v njem odvijajo: dihanje, izločanje odvečnih snovi in drugi presnovni procesi. K pretirani kislosti organizma pripomorejo tudi kajenje, nekatera zdravila, umetna sladila in konzervansi.
Posledice
Organizem pretirano kislost poskuša nevtralizirati tako, da iz organov črpa pomembne minerale, kalcij, kalij, magnezij, s tem pa je ogroženo splošno zdravje. Kislost organizma vodi v zmanjšanje odpornosti, pogosto se pojavljajo vnetja in številna obolenja. Lahko je predpogoj za debelost in sladkorno bolezen, za srčno-žilne bolezni, kronično utrujenost, osteoporozo, artritis ter težave s sečili.
Kako prepoznati zakisanost
Prvi simptomi pretirane kislosti organizma se pojavijo v ustni votlini. Med opozorilne znake sodijo vneti kotički ustnic, kisla slina, pogosta vnetja grla, občutljivost zob na toplo in hladno.
Spremembe so vidne tudi na zunanjosti: suhi lasje brez življenja, lomljivi nohti, razdražena koža.
Med pogostimi simptomi so razna vnetja oči, tudi konjunktivitis (vnetje očesne veznice).
Na prebavilih se kislost lahko kaže kot čir na želodcu, vnetje želodčne sluznice, pekoča zgaga in napihnjenost.
Tudi duševne in čustvene spremembe so posledice pretirane kislosti organizma: izguba motivacije, nervoza, tesnoba, preobčutljivost za zvoke, depresija.
Drugi znaki so še oslabljena odpornost, pomanjkanje energije, utrujenost, občutljive dlesni, kratek dah in kašelj, glavobol, slabost, bolečine v mišicah, močno bitje srca, akne, pogoste glivične okužbe.
Sicer pa je kislost organizma mogoče preveriti tudi prek urina s testom pH.
Kako vrniti ravnovesje
Za optimalno zdravje bi moralo razmerje med kislimi in bazičnimi živili znašati 20–30 : 70–80 v korist bazičnih. Med ta sodijo proso, jabolka, marelice, avokado, jagodičevje, češnje, datlji, fige, grenivka, grozdje, limone, limete, mango, melona, lubenica, olive, pomaranče, breskve, hruške, ananas, papaja, slive, rozine, artičoke, beluši, stročji fižol, kostanj, rdeča pesa, brokoli, cvetača, korenje, zelena, blitva, vsa solata, hren, ohrovt, koleraba, por, gobe, čebula, česen, sveži grah, paprika, redkvice, kumare, zelje, špinača, buče, bučke, repa, paradižnik, mandlji, kokosovo olje, oljčno olje, kokosova voda, mandljevo mleko, kozje mleko, zeliščni čaji, jabolčni sok, poper, čili, kumina, vsa sveža zelišča, ingver, med, gorčica, morska sol, kurkuma.
Vsak dan spijte najmanj dva litra vode.
Pijte sokove in smutije iz svežega sadja in zelenjave ter zeliščne in zeleni čaj.
Zmerno vadite, to pripomore k bazičnosti organizma.
Zmanjšate količino zaužitih mlečnih izdelkov in predelane hrane.
