Kdor jih je le bežno ošinil, je resda zaznal pisane barve, tisti, ki so si vzeli nekaj minut, pa so spoznali, da ne prikazujejo brezskrbnega, radostnega otroštva. Likovni in literarni izdelki, ki so nastali ob prvem evropskem dnevu za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo, pripovedujejo, kako osnovnošolci vidijo žalost otrok, ki trpijo zaradi teh sprevrženih dejanj odraslih.
Da je Svet Evrope 18. november razglasil za evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo, je zaslužna prav Slovenija oziroma Združenje proti spolnemu zlorabljanju s predsednico Katjo Bašič na čelu, kjer je dozorel predlog o nujnosti njegove uvedbe. A pot do tega pomembnega dosežka ni bila preprosta. Kako izjemno težko je prodreti z idejami, ki prinašajo odstiranje tabujev, je na konferenci v državnem zboru v videonagovoru povedala evroposlanka Tanja Fajon: »O tem, kako brezbrižni znamo biti kot družba do tako težkih problemov, zelo zgovorno priča tudi moje zbiranje podpisov v Evropskem parlamentu. Leta 2012 sem v podporo ustanovitvi dneva proti spolnim zlorabam svojim poslanskim kolegom predložila pisno izjavo. V treh mesecih jo je podpisalo pičlih 130 poslanskih kolegov in kolegic (od 750). Medtem je italijanski poslanec, ki je zbiral podpise za ustanovitev dneva doma narejenega sladoleda in sladoled za pokušino tudi veselo delil pred parlamentarno dvorano, nemudoma zbral več kot 380 podpisov in s svojo izjavo tudi uspel. Zato sem toliko bolj vesela, da je Svet Evrope tudi zaradi slovenske trme prepoznal pomembnost odstiranja tabujev na področju spolnih zlorab in da je omogočil, da se bodo na evropskih tleh vsaj nekaj dni v letu redno in intenzivno odvijali programi, ki bodo ozaveščali žrtve, storilce in družbo kot celoto.«
Namen novoimenovanega dne je torej ozaveščanje o nujnosti preprečevanja takšnih kaznivih dejanj. Spolne zlorabe otrok predstavljajo hudo kršitev otrokovih pravic in lahko povzročijo dolgotrajne posledice. »Spolne zlorabe kakršne koli vrste so odvraten zločin, spolne zlorabe otrok so zavržno dejanje. A ti zločini se vendarle dogajajo, 10–20 odstotkov otrok v Evropi je žrtev različnih spolnih zlorab. To niso tuja bitja, to so otroci, ki živijo med nami, to so odrasli, ki so bili nekoč zlorabljeni otroci,« poudarja Fajonova. »Če bomo učili otroke, naj se sramujejo in molčijo, če jim bomo vzbujali občutek krivde in če o spolnih zlorabah kot družba ne bomo govorili, če jih bomo skrivali, nam ne bo bolje in zato zlorab ne bo manj. Nasprotno. Zastiranje oči nas kot družbo dela ranljivejše in bolj dovzetne za zlorabe vseh vrst, obenem pa silovito povečuje bolečino in nemoč žrtev. Za ranjene otroške duše je prav molk najbolj napačno zdravilo.«
Molk koristi le storilcem
Spolno nasilje in izkoriščanje otrok je družbeni problem, je prepričana tudi Katja Bašič. »Toda žrtve, prizadete družine se še vedno spopadajo z ravnodušnostjo in molkom družbe! Zavedati se moramo, da so posledice, ki jih trpijo žrtve teh zločinov in jim tudi v odraslosti krojijo kakovost življenja, vedno tudi odsev neozaveščenega družbenega okolja. V takšnem okolju pa se krepijo otrokovi občutki krivde, sramu, nemoči, povečujeta se njegova izolacija in zmedenost, zmanjšujeta se samospoštovanje in sposobnost pogovora o tem, kaj se mu je zgodilo. Vse to daje moč storilcem. Otroci in njihove družine upravičeno pričakujejo predvsem večjo odgovornost vseh, ki prihajajo z njimi v stik. Odrasli smo odgovorni za otroke. Država pa je s svojimi institucijami še posebno odgovorna za varnost otrok, za prepoznavanje žrtev, odgovorna za njihovo zaščito, odgovorna za to, da omili ali prepreči posledice zločina, ki so ga utrpeli. Pri tem se moramo zavedati, da zloraba vpliva na generacije.«
Seveda je skrajni čas, da smo dobili tak dan, ki bo, upajmo, vse (socialne delavce, zdravstveno osebje, vzgojitelje, učitelje, policijo, zaposlene na področju kulture, zabave, športa, cerkve, mladinskih centrov in druge) spodbudil k še bolj zavzetemu delovanju v korist otrok, a hkrati marsikoga prešine misel, da ga sploh ne bi smelo biti, saj se tudi ta gnusna dejanja ne bi smela dogajati! A žal so med nami tudi odrasli, ki zlorabljajo otroke. »Mnogo otrok še vedno sploh ne spregovori o tem, kaj doživljajo, ker jih je sram in pogosto tudi strah. Mislijo tudi, da jim ne bomo verjeli. Za zlorabo nikoli ni kriv otrok. Kriv je vedno tisti, ki ga zlorablja. V otrocih, ki trpijo ta dejanja, je veliko žalosti in bolečine. Nadvse pomembno je torej o tem spregovoriti, tudi če se to dogaja v družini ali s strani tistih, ki so jim otroci najbolj zaupali,« je prepričana Bašičeva. Na združenju poudarjajo, da zlorabo lahko prekinemo edino z razkritjem storilca.
Otroka krepi informacija
Če imate kakršna koli vprašanja o spolni zlorabi otrok, se lahko obrnete tudi na Združenje proti spolnemu zlorabljanju na Masarykovi 23 v Ljubljani. Lahko jim pišete na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali jih pokličete na brezplačno telefonsko številko 080-28-80. Veliko koristnih informacij (tudi o pasteh interneta, kako otroka poučiti o zaščiti pred spolno zlorabo, kako ravnati ob zlorabi ali sumu zlorabe) je na njihovi spletni strani www.spolna-zloraba.si.
Za številkami so otroci
Ocenjujejo, da je v Evropi eden od petih otrok žrtev spolnega nasilja; 85 odstotkov spolnih napadov na otroke se zgodi v domačem okolju, a starši so lahko tudi zadnji, ki za to izvedo, saj otroci pogosteje molčijo kot povedo, kaj se jim je zgodilo. Eden od nasvetov, kako otroku razložiti, kaj je dopustno in kaj ne, je pravilo spodnjega perila: otroke učimo, naj se ne pustijo dotikati po predelih telesa, ki so običajno prekriti s spodnjim perilom.
