Redni prof. dr. Vane Antolič, dr. med., predstojnik Ortopedske klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, in tudi dolgoletni Onin svetovalec, odgovarja na nekaj vprašanj, povezanih s težavami s hrbtenico in sklepi. Človek lahko veliko naredi zase, a včasih je vendar omejen. Vseeno sogovornik postavlja gibanje visoko ob bok mišljenju; to je dvojica, ki nas dela ljudi.
Kaj lahko naredimo sami za svoje zdravje? Kaj se je v vaši dolgoletni praksi uveljavilo kot najučinkovitejša preventiva, glede na to, da mnogi raje jemljejo zdravila, kot da bi se podvizali v svoje dobro, se raje pritožujejo, kot ukrepajo?
Razlika med živaljo in človekom – o tem je govoril že Freud – je, da žival noče jesti tablet. Človek je t. i. Prothesen Gott, nenehno hlepi po nadomestilu »zunaj sebe«. Žival je definirana z nečim znotraj sebe (nagonom), človek pa z nečim zunaj sebe. Ima namreč samo »razbitine živalskega nagona« – gon. Ima težave zaradi nenehne in težko obvladljive želje po svobodi, kar pa jemlje zelo lahkomiselno. Hkrati je lahko neukročen divjak, kar občuti kot nelagodje v kulturi.
Človek pričakuje, da bo rešitev prišla od zunaj, zato ima potrebo po bogu, ki je lahko transcendentalen ali pa se pojavlja v obliki patroniziranja, npr. kot socialistična zakonodaja (materializirana vera – posvetna religija). Občuti svobodo, ki pa je pozitivna, in je nagnjen k prostovoljnemu suženjstvu.
Res je, vsi bi radi tablete. To pa se več kot odlično sklada z miselnostjo farmacevtske industrije. In seveda tudi z zdravniško – najlaže je predpisati tableto, ker je pogovor vedno najtežji in najbolj naporen. Kar pa se tiče preventive bolečin v križu: ergonomija, krepitvena vadba, fizična aktivnost!
| Kdaj k zdravniku? |
| Vsak četrti, ki pride k splošnemu zdravniku, potarna zaradi bolečin v hrbtenici, sklepih. Eno so težave, ki jih izkusi vsak, denimo jutranja »zakrnelost«, občasna nerazgibanost. Te izzvenijo same po sebi. Nekatere bolečine vztrajajo, pridruži se jim lahko še nevrološka simptomatika, ki se izraža v mravljinčenju, slabosti, povišani temperaturi. Te zahtevajo diagnostično obravnavo. |
Revmatoidni artritis je bolezen, ki lahko privede do deformacije sklepov. Veliko ljudi je ob diagnozi povsem obupanih. Upravičeno?
Žal, upravičeno. Revmatoidni artritis je avtoimunska bolezen, pri kateri se telo pravzaprav bori proti samemu sebi. Bolezen poteka zelo različno in povzroči sistemske spremembe v telesu, te pa lahko pripeljejo do hude invalidnosti. Vendar ne vedno – imamo lažje in težje oblike. V zadnjem času za zdravljenje uporabljamo biološka zdravila. Žal človek sam ne more zaustaviti napredovanja bolezni.
Česa naj naučimo že otroke, da bodo imeli v življenju čim manj težav s takšnimi bolečinami?
Svetujem spodbujanje fizične aktivnosti v skladu z otrokovimi sposobnostmi in željami. Gibanje je nekaj tako osnovnega kot mišljenje.
Telo potrebuje aktivnost, ker ta stimulira imunski sistem. Svojo »notranjo policijo« – imunski sistem – je namreč treba vsake toliko opomniti, da mora delati, in to dobro! Je pa povišana telesna teža največja katastrofa! Pravim ji presežek primanjkljaja – presežek teže zaradi primanjkljaja volje. Telo ni evolucijsko narejeno za visoko težo; trebušna slinavka postane premajhna, srce tudi, venski sistem ni več ustrezen, avtoimunski sistem postane neučinkovit. Posledice so hipertenzija, povišane maščobe v krvi, bolezen ven, obraba sklepov... To zadnje pa posledično povzroči še manj gibanja, kar obrabo še poveča. V glavnem, prevelika teža je katastrofa in problem številka ena. Je pa preprečljiv – z voljo! Ne dovolite suženjstva, ne dovolite, da z vami »upravljajo«. Življenje peljite sami! Že to je največje zdravje.
